Toženec se je s podpisom posojilne pogodbe zavezal, da bo dolg, ki je nastal iz naslova delovnega razmerja poravnal tožeči stranki tako, da ji bo mesečno plačeval 500,00 EUR vse do poplačila celotnega dolga 30.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pri sporni posojilni pogodbi ne gre za pogodbo, ki bi nasprotovala Ustavi RS, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Prav tako je tudi pravilno zaključilo, da posojilna pogodba ni izpodbojna v smislu določb 94. do 99. člena OZ. Toženec je sicer zatrjeval napake volje v smislu grožnje oziroma prisile, vendar je ob zaslišanju izpovedal, da mu direktor ni grozil, ampak je le dejal, da je tako velik manjko, ki so ga očitali tožencu razlog za kazenski pregon, in da ga je to tako prestrašilo, da je podpisal posojilno pogodbo. Opozorilo, da je možen kazenski pregon, ne predstavlja nedopustne grožnje. Za napako volje gre le, če je grožnja nedopustna in če se z njo povzroči pri drugi stranki utemeljen strah, in sicer tak strah, da se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116.. ZZRZI člen 40.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - invalidi - odločba ZPIZ - invalid - III. kategorija invalidnosti
Delavec kot invalid uživa posebno varstvo pred odpovedjo po določbi 116. člena ZDR-1 šele potem, ko je njegova invalidnost ugotovljena z dokončno odločbo, ne pa v času, ko postopki za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja pred pristojnimi organi še tečejo.
stečaj pravne osebe - sklep o prodaji nepremičnin - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - uporabnik nepremičnine - zavrženje pritožbe
V glavnem stečajnem postopku nad pravno osebo ima položaj stranke upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do dolžnika (prvi odstavek 56. člena v zvezi s 57. členom ZFPPIPP) ter osebno odgovorni družbenik (349. člen ZFPPIPP). Pritožnik v tem postopku ni nobena od teh oseb, saj je, kot sam navaja, le uporabnik stanovanja, ki se z izpodbijanim sklepom prodaja. Po izrecnih določbah prvega odstavka 344. člena in drugega odstavka 349. člena ZFPPIPP pa se zoper sklep o prodaji lahko pritožijo samo upniki in osebno odgovorni družbenik, s čimer zakon izrecno izključuje pravico do pritožbe zoper tak sklep drugim osebam. Tako se izkaže, da pritožnik kot uporabnik stanovanja ni niti stranka postopka, niti druga oseba v smislu drugega odstavka 126. člena ZFPPIPP, ki bi ji zakon priznal pravni interes za pritožbo in s tem pravico do pritožbe zoper sklep o prodaji.
izločitvena pravica – ničnost pogodbe – neveljavnost vknjižbe – izbris vknjižbe iz zemljiške knjige
Nosilni razlog za svojo odločitev je sodišče prve stopnje našlo v določilu 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP. Zavzelo je stališče, da je posledica ničnosti prodajnih pogodb povračilni zahtevek. V predmetnem sporu je to zahtevek na vračilo nepremičnine, pri kateri je v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižen stečajni dolžnik. Ta zahtevek pa je zahtevek obligacijskopravne narave in kot tak ni izločitveni zahtevek v smislu 2. alieje prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0087510
SPZ člen 99. OZ člen 131, 131/1, 190, 198, 346, 352. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 96, 123, 123/2.
razlastitev - dejanska razlastitev - odvzem lastninske pravice v javno korist - javna cesta - nedopusten poseg v lastninsko pravico - zaščita pred vznemirjanjem - odškodnina zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine - odškodninski zahtevek - povračilni zahtevek - zastaranje - valorizirana tržna vrednost zemljišča
V primerih dejanske razlastitve (ko odvzem lastninske pravice zaradi javnega interesa še ni bil opravljen na enega od zakonsko predpisanih načinov – sporazum ali razlastitveni postopek) ima zemljiškoknjižni lastnik primarno stvarnopravno varstvo po 99. členu SPZ, če so zanj podani vsi zakonski pogoji, odškodninsko varstvo zaradi zmanjšanja vrednosti svoje nepremičnine, ali povračilni zahtevek po 198. in 190. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku.
Ker je zastaranje izvršitve denarne kazni kot stranske kazni, ki spada v področje materialnega prava, urejeno v 93. členu KZ-1, je glede ugovora zastaranja izvršitve denarne kazni kot stranske kazni, ki ga je obsojenec naslovil na Okrožno sodišče v Ljubljani, slednje stvarno pristojno in bi moralo o njem vsebinsko odločiti.
preizkus ocene dela - delovna uspešnost - javni uslužbenec
V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se osredotočajo na posamezne elemente delovne uspešnosti, in s katerimi si tožnica prizadeva dokazati, da je svoje delo opravljala visoko nadpovprečno, pritožbeno sodišče odgovarja, da je ocena delovne uspešnosti sicer res sestavljena iz posameznih elementov, da pa ne gre za matematično vrednotenje teh elementov, niti ne more biti v pristojnosti sodišča presoja, ali je opravljanje določenih konkretnih del in nalog pomeni visoko nadpovprečno delo tožnice. Ocena sodišča je omejena izključno na presojo ustrezne uporabe posameznih kriterijev iz Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, ne more pa nadomestiti subjektivne ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa. Zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča ocena delovne uspešnosti tožnice za sporno leto, objektivna.
zamudna sodba - nepopoln odgovor na tožbo - fikcija vročitve
Toženec je pravočasno odgovoril na tožbo, vendar je odgovor posredoval sodišču samo v enem namesto v dveh izvodih. Ker se na sklep z dne 15. 9. 2015, s katerim ga je sodišče prve stopnje pozvalo k predložitvi dodatnega izvoda odgovora na tožbo, ni odzval, čeprav je bil opozorjen na pravne posledice, je sodišče skladno s pooblastilom iz petega odstavka 108. člena ZPP odgovor utemeljeno zavrglo.
Delavcu za opravljeno delo pripada plačilo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Kot izhaja iz tožnikovih pogodb o zaposlitvi, je bila dogovorjena osnovna plača, in sicer za pričakovane delovne rezultate ob normalnih pogojih dela. Osnovna plača se glede na delavčeve delovne rezultate zviša ali zniža. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožena stranka ni dokazala, da tožnik pri delu ni bil uspešen, prav tako ne, da je z njim sklenila dogovor o znižanju plače. Zato je tožnik upravičen do plačila za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi, skladno s 127. členom ZDR-1.
Od bruto zneska regresa za letni dopust je delodajalec dolžan za delavca odvesti akontacijo dohodnine. Po 15. členu ZDoh-2, se šteje, da je dohodek (tudi regres za letni dopust) prejet, ko je izplačan fizični osebi ali ji kako drugače dan na razpolago. Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oziroma dohodnina, tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu na dan prejema. Zaradi tega se prejemki, od katerih se plačujejo davki, dosodijo v bruto zneskih in se v izreku sodbe le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov in zato neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini.
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine. Določba 1. alineje drugega odstavka 4. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami na obveznost tožene stranke za plačilo prispevkov in davka od odškodnine za premoženjsko škodo nima vpliva, saj Uredba ureja plače pripadnikov stalne sestave vojske v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah.
ZDR člen 18, 83, 83/2, 83/3, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 118.. KZ-1 člen 197, 197/1, 197/2. 118/2.. ZJU člen 83, 83/8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - šikaniranje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je tožnik izvajal psihično nasilje nad podrejenim delavcem s tem, ko mu je s povzdignjenim glasom in pred sodelavci očital nesposobnost, da ga je povozil čas in mu ni pustil do besede, niti ga ni pustil iz pisarne, čeprav ga je podrejeni za to prosil z obrazložitvijo, da je zelo vznemirjen. To ravnanje tožnika je tudi po stališču pritožbenega sodišča treba opredeliti kot psihično nasilje (ki je ena od izvršitvenih oblik šikaniranja na delovnem mestu), saj je tožnik s takšnim odnosom do podrejenega, ki je zaradi svoje žaljivosti in posmehljivosti povsem neprimeren v smislu komunikacije med nadrejenim in podrejenim delavcem (obenem pa tudi ponižujoč). Tožnikovo šikaniranje na delovnem mestu je pri podrejenem povzročilo ponižanje in prestrašenost, zato so bili v zvezi s tem ravnanjem tožnika izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja po 197. členu KZ-1.
Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali obnašanje, ki je usmerjeno proti določenim delavcem na delovnem mestu (ali v zvezi z delom). Sodišče prve stopnje je tožnikova ravnanja, usmerjena proti podrejeni, ki je bila vodja pravnega sektorja (grobo poseganje v njen položaj vodje, v njeno strokovnost in položajno avtoriteto z odvzemom pooblastil; obveznost pisanja poročil o opravljenem delu na vsake pol ure dela z vnašanjem križcev v tabele; dnevno pošiljanje osnutkov opravljanega dela v tem dnevu; ...) kot celoto pravilno opredelilo kot trpinčenje, ne glede na to, ali so bila ta posamezna ravnanja tožnika zakonita ali ne. Ker je sodišče prve stopnje v postopku ugotovilo tudi, da je bila podrejena zaradi teh ravnanj tožnika prestrašena in ponižana, je utemeljeno zaključilo, da so bili v zvezi s tem ravnanjem tožnika izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja po 197. členu KZ-1
posredniška pogodba – podjemna pogodba – pogodbena kazen – psihološka povezanost – vzpostavitev kontakta med naročiteljem in sopogodbenikom – posredovanje pri najemu nepremičnin
Sklenitev pogodbe ni nujno posledica posrednikovega delovanja v ožjem pomenu. Bistveni element izpolnitve pogodbe o posredovanju je, da obstaja med prizadevanjem posrednika in odločitvijo naročitelja t. i. psihološka povezanost. Zato pritožnik s trditvami, da s strani tožeče stranke ponujeni prostori niso izpolnjevali pričakovanj tožene stranke, saj niso imeli pogojev za delovanje fitnesa, ne more uspeti, saj je tožena stranka kljub temu kasneje sklenila najemno pogodbo z najemodajalcem, s katerim ga je spravila v stik tožeča stranka, za te iste prostore.
prisilna poravnava – ovire za poenostavljeno prisilno poravnavo – univerzalno pravno nasledstvo – predlagatelj stečajnega postopka kot stranka predhodnega postopka poenostavljene prisilne poravnave – pripojitev
Dolžnik kot prevzemna družba je še pred izpolnitvijo obveznosti prevzete družbe na podlagi potrjene prisilne poravnave vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Procesna ovira za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave po 221.c členu ZFPPIPP je tudi ovira iz 1. točke prvega odstavka 140. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da postopek poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljen, če je vložen pred potekom treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave. S statusno spremembo pripojitve si prevzemna družba tej zakonski procesni oviri ne more izogniti.
pojem nevarne stvari - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Ugotovljene okoliščine, da je tožnici, ki se je gibala pod pomičnim odrom, padel na glavo stropni profil (pločevinasta palica dolga 3 do 4 metre, težka približno 1 kg), ki je zdrsnil iz rok delavcu, ki je stal na pomičnem odru, ne morejo biti podlaga za uporabo pravila o objektivni odškodninski odgovornosti.
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot Smučarska zveza Slovenije – Združenje smučarskih panog ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost), ni zveze.
V odškodninskem primeru mora stranka natančno in konkretno pojasniti, katera so tista ravnanja, ki jih šteje za protipravna in ki naj bi mu povzročila škodo.
KPJS člen 46.. ZObr člen 96, 97e, 97e/1, 97e/2.. ZJU člen 32, 32/3.
nadurno delo - vojska - dodatek za pripravljenost
Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj (96. člen ZObr), ki se ne šteje v delovni čas (razen v primeru, če delavec med pripravljenostjo za delo dejansko dela), za to obliko posebnega pogoja dela je predvideno plačilo dodatka v višini 20 % urne postavke osnovne plače.
DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0086833
ZPND člen 5, 19, 21, 22d. SZ-1 člen 110, 160. ZIZ člen 71. ZNP člen 35.
nasilje v družini – prepustitev stanovanja – začasna odredba – predlog za izdajo začasne odredbe
Na podlagi 7. člena najemne pogodbe ima predlagateljica pravico do uporabe stanovanja. Ker se je predlagateljica izselila iz stanovanja zaradi nasilja nasprotnega udeleženca in zato ne more uporabljati neprofitnega stanovanja, okoliščine, da si je najela drugo stanovanje, da je trdila, da ji ne gre za stanovanje, marveč za pravico, niso odločilne. Odločilno je nasilje nasprotnega udeleženca, zaradi katerega predlagateljica ne more izvrševati pravic, ki ji pripadajo.
Poseben predlog za izdajo začasne odredbe v postopkih iz ZPND zato ni potreben. Nobenega dvoma pa ni, da ni dovoljen predlog za začasno odredbo nasprotnega udeleženca, v katerem predlagal odlog izvršbe, zaradi izrečenega ukrepa v sklepu, ki je bil izdan na podlagi 22d. člena ZPND.