prekinitev postopka – sklep o nadaljevanju postopka – deklaratoren sklep
Sklep o nadaljevanju postopka je zgolj deklarativne narave. Postopek se namreč nadaljuje že po samem zakonu in sklep o nadaljevanju ne predstavlja vsebinske odločitve o kakšni pravici ali obveznosti udeleženca postopka.
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-1.. ZZZDR člen 105, 129a, 129a/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine - načelo formalne legalitete - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - neobstoj izvršilnega naslova - skupno starševstvo - preživninska obveznost staršev
Opredelitev preživnine v obravnavani sodbi nima pomena samostojnega izvršilnega naslova za plačilo preživnine vsakega od staršev otroku, kot neutemeljeno meni upnik. Tako razumevanje bi pripeljalo do absurdne situacije, da bi upnik kot otrok prejel preživnino, ki krije njegove mesečne potrebe dvakrat. Prvič v okviru izvrševanja skupnega starševstva in drugič celotno preživnino še v denarju, kar je nesprejemljivo z vidika namena preživnine.
Ker namen pogodbenikov, da bi tožnico izigrali ozirom prikrajšali za dedno pravico, ni izkazan, sporazum o delitvi premoženja ni nedopusten ali nemoralen. Za življenja staršev izvedena delitev premoženja, k ustvaritvi katerega je potomec prispeval, je pričakovana.
spor majhne vrednosti - prekluzija - dokazno breme - trditvena podlaga - razpravno načelo - podjemna pogodba - plačilo storitev
Neobstoječih oziroma neupoštevnih trditev vsebina dokazov ne more nadomestiti. Že iz tega razloga je pritožbeno sklicevanje na toženčevo izpoved brezpredmetno; pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju z izvedenimi dokazi pa v sporu majhne vrednosti, kot je predmetni, tudi sicer neupošteven.
Materialno pravo morebitne sklenitve nove zavarovalne pogodbe ne pogojuje s poplačilom neplačanih zapadlih terjatev. Gre za prosto poslovno odločitev zavarovalnice, kot je vseskozi navajala tožeča stranka.
Na zapuščinskem naroku sta se dediča (zapustničin sin in zapustničin zunajzakonski partner) po pravnem pouku prijavila k dedovanju in sprejela vsak svoj dedni delež. Glede na to, da se dedna izjava o sprejemu dediščine ne more preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD), drugačna dedna izjava zunajzakonskega partnerja ne more imeti učinka, kot ga zasleduje pritožba.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka s predmetno sodbo v celoti uspela, zato sploh nima pravnega interesa za napoved pritožbe. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče v tem delu odločilo, da se napoved pritožbe zavrže kot nedovoljena (smiselna uporaba določbe četrtega odstavka 343. člena ZPP).
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-1.. ZN člen 4.. ZPP člen 3, 3/3.. OZ člen 375, 375/2, 1057, 1057/2.. ZPotK-1 člen 15, 15/5, 27, 27/1.. ZPOMZO-1 člen 2.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - potrošniška kreditna pogodba - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - ugovor ničnosti - kršitev prisilnih predpisov - ničnost izvršilnega naslova - obrestovanje obresti - kapitaliziranje obresti (pripis obresti h glavnici)
Sodišče druge stopnje je kot ugovorni razlog, na katerega pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevalo, da upnik nima izvršilnega naslova v obsegu obrestovanja obresti, saj je tak dogovor prepovedan s prisilnim predpisom.
stvarne napake stvari - jamčevalni zahtevek - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke
Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti in da bi bilo škodo, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake, mogoče od prvega toženca zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov (torej z zahtevkom za odpravo napak oziroma povračilo stroškov za odpravo napak, znižanje plačila ali odstop od pogodbe) in ne z zahtevkom za povračilo škode, kot sta ga postavila tožnika.
požig - lastnik požgane stvari - drugi nizkotni nagibi
Priviligirano obliko kaznivega dejanja po drugem odstavku 222. člena KZ-1, kot se obtožencu očita po modificirani obtožbi, lahko stori le lastnik stvari. V predmetnem kazenskem postopku je bilo obtožencu zanesljivo dokazano, kar niti ni pritožbeno sporno, da je bil lastnik poslovne stavbe, ki je bila predmet požiga. Glede na to, da je obtoženec, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, kaznivo dejanje storil, kljub zatrjevanemu dobremu premoženjskemu stanju, torej premoženjsko korist zasledoval, ne da bi ga v to morebiti sililo pomanjkanje oziroma slabo premoženjsko stanje, je toliko prej mogoče njegove nagibe označiti kot nizkotne, saj sta ga k storitvi kaznivega dejanja vodila objestnost in pohlep.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 458, 358/1. OZ člen 82.
podizvajalska pogodba - avtonomno pravo - ugotavljanje vsebine pogodbenega prava - ugotovitev dejanskega stanja - neprerekana dejstva - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi
Ugotavljanje vsebine pogodbenega prava (v konkretnem primeru 11. člena podizvajalske pogodbe) predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - odločanje o izločitvi - predobravnavni narok - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi
Pritožnik ima sicer prav, da je namen določbe 285.e člena ZKP ta, da se o predlogu za izločitev dokazov tudi v primeru, ko sme predsednik senata zaradi zapletenosti zadeve ali pomanjkanja dokazov, izvesti potrebne dokaze, odloči na predobravnavnem naroku. S tem se namreč morebitni nezakoniti dokazi iz spisa izločijo že pred samo glavno obravnavo tako, da stranki vesta, da na izločenih dokazih sodba ne bo mogla temeljiti in pa seveda obratno, ko predlogu za izločitev dokazov ni ugodeno. Vendar pa tudi v takem primeru ne gre izključiti primera, da bi se kasneje med dokaznim postopkom na glavni obravnavi pokazale nove okoliščine, ki bi kazale na sklep, da so dokazi vendar bili nezakonito pridobljeni in bi jih sodišče iz spisa nato izločilo na podlagi določbe četrtega odstavka 340. člena ZKP, takšno odločitev pa bi stranki lahko izpodbijali v pritožbi zoper sodbo.
Sodišče ne more oz. ni dolžno sámo prebirati pogodbe in iskati morebitnega določila, ki bi morebiti lahko bil podlaga za tožničino aktivno legitimacijo. Še celo če bi bila ta očitna, bi veljalo enako, vendar pa bi v tem primeru na konkretno določilo opozorila vsaj pritožba, pa tega ne stori. Ostane pri pavšalni navedbi, da ima podlago v pogodbi.
odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - nihajna poškodba vratu in hrbta
Sam odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti, kot ga je ocenil izvedenec, namreč ni samostojni temelj za priznanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pač pa je pomembno duševno trpljenje oškodovanca v zvezi s tem, na kar pa lahko vplivajo tudi druge okoliščine konkretnega primera.
Sodišče je odgovorilo na neutemeljen očitek zagovornika, da ni presojalo ali so podati razlogi za hišni pripor. S tem, ko je ugotovilo, da je pri obdolžencu ponovitveno nevarnost moč odvrniti le s priporom, je razumljivo, da je bila napravljena tudi presoja, ki jo zahteva določba drugega odstavka 192. člena ZKP, torej, da mora sodišče pri izbiri ukrepa upoštevati, da ne uporabi strožjega ukrepa, če se da isti namen doseči z milejšim.
SPZ člen 28, 43, 43/2, 268, 269, 269/2.. ZTLR člen 28, 28/2.. UZITUL člen 16, 16/2.. ZLNDL člen 1, 1/2.. ZPPLPKEU člen 3.. ZZK-1 člen 40, 40/1-1, 94, 94/3-3.. ZFPPIPP člen 22, 22/1-2.
stečajni postopek - izločitvena pravica na nepremičnini - priposestovanje lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverni in zakoniti posestnik - tujci - tuja pravna oseba - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu pred začetkom stečajnega postopka
Dobroverni in zakoniti posestnik (kar ustreza tudi pojmu dobroverni lastniški posestnik) nepremične stvari pridobi lastninsko pravico na njej po poteku 10-ih let (drugi odstavek 28. člena ZTLR, v zvezi z 268. členom SPZ, oziroma 269. členom SPZ). V tej zvezi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da druga toženka na sporni nepremičnini ni mogla pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, saj na dan 25.6.1991, ko je stopil v veljavo Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ni izpolnjevala pogojev za priposestvovanje, ker od sklenitve soinvestitorske pogodbe z dne 5.3.1986 še ni preteklo 10 let. Od omenjenega trenutka dalje (25.6.1991) namreč tuje osebe (v konkretnem srbska pravna oseba) v Republiki Sloveniji niso mogle pridobiti lastninske pravice na nepremičnini, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00007005
KZ-1 člen 228, 228/1, 228/3.. ZKP člen 277, 277/1-4.
poslovna goljufija - protipravna premoženjska korist - majhna premoženjska korist - pravna kvalifikacija - škoda - utemeljen sum - goljufiv namen - ugovor zoper obtožbo
Obtožba obdolžencu v drugi alineji očita, da si je pridobil protipravno korist v višini 793,62 EUR, kar ustreza pravni opredelitvi kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1. Dejstvo, da je oškodovanec s strani portala Booking.com prejel 205,00 EUR odškodnine in da je zato njegova škoda nižja od zneska protipravne premoženjske koristi, pa na pravno opredelitev kaznivega dejanja, kot pritožba utemeljeno navaja, ne vpliva.
sporazum o priznanju krivde - pritožba zoper sodbo - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - zavrženje pritožbe
V konkretnem primeru izrečeno sodbo ni dovoljeno izpodbijati zaradi odločbe o kazenskih sankcijah (4. točka prvega odstavka 370. člena ZKP), saj je bila izpodbijana sodba izrečena v skladu s pogoji, ki jih je državni tožilec določil za priznanje krivde s sklenjenim sporazumom o priznanju krivde z dne 28. 12. 2016. Sodišče prve stopnje je, preden je sprejelo sporazum o priznanju krivde, presodilo zakonitost v sporazumu dogovorjene kazenske sankcije, ni pa imelo pooblastila za presojo njene primernosti, saj je bila dogovorjena v skladu s svobodno voljo obeh strank sporazuma (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 25331/2013). Po svoji vsebini pritožbene navedbe, v katerih obtoženec graja višino določene kazni zapora za kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu po četrtem in tretjem odstavku v zvezi s 1. in 3. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1 (točka 1 izreka) in sam način izvršitve enotne zaporne kazni, predstavljajo nedovoljen pritožbeni razlog iz 4. točke prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 373. člena ZKP.
ZDR-1 člen 4, 18, 118, 130, 131, 200, 202.. ZDR člen 4, 130, 131.
obstoj delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - ugotovitveni zahtevek - sodna razveza - denarno povračilo - stroški prevoza na delo in z dela
Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je po svoji naravi ugotovitveni zahtevek, ugotovitveni zahtevki pa niso združljivi z institutom zastaranja kot enega od načinov prenehanja pravice zahtevati izpolnitev obveznosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so v vtoževanem obdobju obstajali vsi elementi delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki, zato je na podlagi 18. člena ZDR-1 pravilno ugotovilo, da je v vtoževanem obdobju med tožnico in toženo stranko obstajalo delovno razmerje.
- člen 1, 2.. ZTPDR člen 3, 87, 87/3.. ZKolP člen 32, 34, 34/2.
kolektivni delovni spor - neveljavnost kolektivne pogodbe - objava - odstop od pogodbe
Ker predlagatelj svojega odstopa od KPPN ni objavil v uradnem listu, ni veljavno odstopil od KPPN dne 29. 7. 1998, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da KPPN s 1. 9. 1998 ni prenehala veljati za člane takratnega podpisnika KPPN oziroma za člane predlagatelja kot njegovega pravnega naslednika ter za prvega, drugega in tretjega stranskega intervenienta.