lastninska tožba (rei vindicatio) - zahtevek za vrnitev nepremičnine - poziv k popravi tožbe - kršitev pravice do izjave - izpolnitveni rok - paricijski rok - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - izpodbijanje vrednosti spornega predmeta - pritožbena novota - predmet spora
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s pozivom tožnikom, naj popravijo nasprotno tožbo tako, da bo vsebovala določen zahtevek, prekoračilo svoje pristojnosti, ni utemeljen. Ta pristojnost gre sodišču na podlagi 108. člena ZPP. Neutemeljen je tudi toženčev očitek bistvene kršitve določb postopka, ker je bilo to storjeno šele v novem sojenju. Glede na to, da nasprotna tožba predstavlja odziv tožnikov na toženčev zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na določenem delu nepremičnin parc. št. 1 in 2, obe k.o. X, in da je iz njegovega nastopanja v pravdi - in v pravdah, zaradi katerih je bila ta prekinjena - očitno, da je vedel, kaj je predmet spora, mu nista mogli biti kršeni pravica do izjave in do dokazovanja.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o tako odločilni povezanosti med zahtevkom za izročitev nepremičnine in rokom za prostovoljno izpolnitev obveznosti, da bi prekratek zahtevani rok pomenil tudi neutemeljenost zahtevka. Določitev daljšega roka od zahtevanega je na podlagi 313. člena ZPP v pristojnosti sodišča.
OZ člen 131, 154, 154/4, 921, 965, 965/1. ZPP člen 7, 8, 362.
odškodninska odgovornost - nastanek škodnega dogodka - vzročna zveza - potek prometne nesreče - dejanske okoliščine poteka prometne nesreče - dokazna ocena - upoštevanje napotkov višjega sodišča - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - direktna tožba
Na oškodovancih je trditveno in dokazno breme, da je do nesreče prišlo in da jim je v njej nastala škoda.
Možnost nastanka nezgode, kot so jo dokazovali tožniki, je minimalna in ni dokazana niti s standardom pretežne verjetnosti, ki se je v sodni praksi uveljavil pri dokazovanju vzročne zveze.
vlaganja v nepremičnino - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji - skupna gradnja - ustni dogovor - pridobitev (so)lastninske pravice - izjava - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - posamezni del stavbe - podredni tožbeni zahtevki - denarni zahtevek - kondikcijski zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - pogodba o skupni gradnji
Tožnik ni dokazal, da bi se s pokojnim dogovoril, da bo zaradi vlaganj pridobil solastninsko pravico na nepremičninah.
Zgolj soglasje oziroma dovoljenje lastnika nepremičnine, da sme drugi vlagati v njegovo nepremičnino, še ne pomeni dogovora, da bo s tem graditelj pridobil (so)lastninsko pravico.
Ugotovitev lastninske pravice na posameznih delih stavbe ni manj, temveč nekaj drugega, kot zahtevana ugotovitev solastninske pravice na nepremičnini, na kateri stavba stoji.
Tožnik še vedno uporablja nepremičnino in ni izgubil posesti. Tako ni uspel dokazati svojega prikrajšanja kot elementa kondikcijskega zahtevka.
Odločitev o založitvi sredstev za kritje stroškov izvedenca ima značaj procesnega sklepa, zato se pritožnica ne more sklicevati na njegovo pravnomočnost. Poleg tega (glede stroškov) ne moreta obstajati dve različni pravnomočni odločbi. Zato je sodišče - skladno z določbo 328. člena ZPP - utemeljeno popravilo očitno pisno pomoto v navedbi zavezanca za plačilo manjkajoče izvedenine.
S paulijansko tožbo je mogoče izpodbijati tudi navidezne (simulirane) pravne posle. Četudi je šlo v primeru darilnih pogodb za navidezne pogodbe, te navideznosti proti tretji pošteni osebi, kar tožnik kot upnik je, skladno z določbo tretjega odstavka 50. člena OZ ni mogoče uveljavljati. Pri tem ni pomembno, kakšno pogodbo navidezna darilna pogodba prikriva. Darilne pogodbe se zato v odnosu do tožnika štejejo za veljavne.
Glede neodplačnih razpolaganj zakon določa, da se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom.
Ne gre za protispisnost, kadar se očitek o napaki sodišča nanaša na nekaj, kar je rezultat sodniškega sklepanja in ko gre za vrednostno opredelitev sodišča do vsebine nekega dokaza, ampak le tedaj, ko gre za napako povsem tehnično-prenosne narave, česa takšnega pa toženca ne zatrjujeta.
Načelo kontradiktornosti, ki izvira iz načela obojestranskega zaslišanja, ne pomeni, da mora sodišče izvesti prav vse dokaze, ki so predlagani, ampak pomeni, da mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke
gospodarska družba, izbrisana iz sodnega registra - neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka - neodpravljiva pomanjkljivost - zavženje tožbe
Ker je bila toženka A., d. o. o., glede na podatke sodnega registra izbrisana iz sodnega registra pred vložitvijo tožbe, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo, saj gre za neodpravljivo pomanjkljivost (peti odstavek 81. člena ZPP).
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZDZdr člen 29.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnici (bolničarki-negovalki, ki na svojem delovnem mestu ni imela pooblastil za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov) se v izredni odpovedi očita, da je hudo kršitev pogodbenih obveznosti storila s tem, da je spornega dne vstopila v sobo varovanke, jo prijela za roko in pospremila v sobo za omejitev gibanja znotraj enega prostora, ob 19. uri 11 minut in 42 sekund zaprla vrata navedene sobe in jih ponovno odprla ob 19. uri 12 minut in 30 sekund. Očitana kršitev je tožnici dokazana. Zato je bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvipo 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 317, 317/1, 374/8, 374/13. ZPP člen 187, 187/3.
osebni stečaj - razdelitev premoženja upnikom - sprememba upnika - sklep o končni razdelitvi - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - razdelitvena masa - subjektivna sprememba tožbe
Novi upnik mora prevzeti postopek v tistem stanju, v katerem stopi vanj.
Informativno ponujena cena po prvem odstavku 328. člena ZFPPIPP, na katere uporabo se sklicuje pritožnik, ne predstavlja ocenjene vrednosti premoženja, pač pa je pomembna le za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
ZD člen 48, 48/1, 56, 165. ZPP člen 214, 214/3, 339, 339/2, 339/2-8.
prošnja za preložitev obravnave - zdravniško opravičilo - pravica do sodelovanja v postopku - načelo kontradiktornosti - kršitev pravice do izjave - prekluzija - prekluzija v zapuščinskem postopku - sporna dejstva - odstop dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - način vračunanja darila in volila
Pritožnica je pisno predlagala preložitev narokov za zapuščinsko obravnavo, razpisanih za 11. 2. 2016 in 27. 6. 2016. K predlogoma za preložitev obravnave je priložila tudi zdravniški opravičili, izdani na predpisanem obrazcu. Sodišče prve stopnje je navedena naroka opravilo v nenavzočnosti pritožnice, ne da bi upoštevalo oziroma odločilo o njenih predlogih za preložitev obravnave. S tem je bilo pritožnici onemogočeno sodelovanje na obravnavah, zaradi česar je podana (smiselno) uveljavljena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
Gleda na pasivnost toženke v tem postopku, ko se ni udeležila glavne obravnave, niti ni založila predujma za izvedenca grafologa, je pravilen sklep, da toženka ni dokazala, da podpis na menici, ki jo je podpisala kot avalist, ni njen.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - spor o stvarni pravici - obligacijski zahtevek - tožba upnika za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
Pri odločanju o zahtevku iz petega odstavka 168. člena ZIZ ne gre za spor o stvarni pravici, gre za poseg v tuje posle oziroma razmerje z namenom doseči možnost poplačila svoje terjatve v izvršilnem postopku, zato gre za obligacijsko razmerje. Ker so pravdne stranke tega postopka gospodarske družbe, je podana pristojnost okrožnega sodišča.
predlog za obnovo postopka - dovoljenost predloga za obnovo postopka - pravni interes za obnovo postopka - postopek za delitev solastnine - predujem za stroške izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - domneva o umiku predloga v nepravdnem postopku - oprostitev plačila stroškov za izvedenca - brezplačna pravna pomoč
Predlagatelj je dosegel odobritev plačila stroškov za izvedenca preko brezplačne pravne pomoči šele po izčrpanju rednih in izrednih pravnih sredstev v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči. Izdana odločba službe BPP zanj predstavlja ugodno odločitev in s tem njegov pravni interes za obnovo postopka, ki je bil ustavljen zaradi domneve umika predloga (neplačilo predujma za izvedenca v postavljenem roku).
ZPP člen 11, 11/2. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515, 515/1, 515/6.
prepoved zlorabe pravic v postopku - denarno kaznovanje strank - taksne oprostitve - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
V primeru ugotovitve ravnanj, storjenih s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zakon ne predpisuje pogoja namena škodovati drugemu kot kumulativnega, saj se besedilo ne nadaljuje z besedno zvezo "in", pač pa z "ali".
Zakoniti zastopnik z vlaganjem vsebinsko praznih in nepopolnih pravnih sredstev neutemeljeno zavlačuje izpolnitev procesnih predpostavk za obravnavo njegove pritožbe zoper sodbo, kar vsekakor ustreza pojmu zlorabe pravice iz 11. člena ZPP.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 292, 293.. ZFPPIPP člen 296, 296/5.. - člen 11.
izvršba z rubežem premičnin - stroški izvršitelja - stroški potrebni za izvršbo - osebni stečaj dolžnika
Tudi upnik si mora namreč prizadevati, da v izvršilnem postopku ne prihaja do nesorazmernih stroškov. Pri presoji potrebnosti stroškov v razmerju do dolžnika je tako treba zmeraj izhajati iz posebnosti oziroma specifičnosti konkretnega primera, upoštevaje ob tem tudi, da namen prisilne izvršbe ni v tem, da se dolžnika kaznuje z dodatnimi nepotrebnimi stroški.
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - dohodki iz premoženja
Sodišče mora pri svoji odločitvi presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00004622
ZPrCP člen 107, 107/10, 107/12.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - odreditev strokovnega pregleda - pravica do izjave - pravica do obrambe - predlog za zaslišanje izvedenca - nov dokazni predlog
Če hitri test na slino (DrugWipe6S) ne izkazuje prisotnost prepovedanih substanc v slini, je zato v nadaljevanju izrednega pomena strokovno izveden preliminarni postopek, pri čemer pa ni dvoma, da je že pozitiven rezultat hitrega testa lahko podlaga za odreditev strokovnega pregleda, saj v takem primeru obstaja utemeljen sum vožnje pod vplivom prepovedanih substanc, o čemer se je doslej poenotila tudi že sodna praksa. Zagotovo pa oba postopka, tako hitri test (s sredstvom ali napravo) in predpisan preliminarni postopek za prepoznavo znakov (kar ponuja že gramatikalna razlaga določbe sedmega odstavka člena 107 ZPrCP) zagotavljata temeljitejšo presojo v zvezi z obstojem suma za odreditev strokovnega pregleda, pri čemer pa se hitri test, ki tudi ne zazna prisotnosti vseh (tudi najbolj pogostih) drog, lahko izvede tudi kot sestavni del postopka za prepoznavo znakov. Faza ugotavljanja obstoja zakonite podlage za odreditev strokovnega pregleda pa je po oceni pritožbenega sodišča in kot v svojih pritožbenih navedbah pravilno opozarja tudi pritožba, z vidika pravne varnosti udeležencev v cestnem prometu pomembna tudi z vidika morebitne prekoračitve oziroma zlorabe pooblastil s strani državnega aparata, ki tak preizkus opravlja. Nobenega dvoma ni, kot najprej pravilno obrazloži prvo sodišče, da je voznik, ki mu policist odredi strokovni pregled zakonito, dolžan tako odredbo policista nedvomno spoštovati in se po njej ravnati. Takšni postopki pa ne izključujejo nasprotnega dokazovanja v smeri, da je policist predhodni postopek lahko izvedel tudi pomanjkljivo, saj je namreč ugotavljanje simptomov na podlagi prej navedenega pravilnika prepuščeno njegovim subjektivnim zaznavam, ki pa so lahko tudi pomanjkljive.
Nobene dileme ni, da je cenilec upravičen do povrnitve stroškov in nagrade glede na (že) opravljene storitve, če mu iz razlogov, ki niso v njegovi sferi, ni bilo treba oziroma ni bilo omogočeno dokončati njegovega dela, torej izdelati pisnega izvida in mnenja oziroma cenitve.
dopolnitev predloga za izvršbo - denarna obveznost v tuji valuti
Dopolnjevanje sklepa o izvršbi je dopustno le na predlog upnika, pri čemer je upnik omejen s prekluzivnim rokom (325. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sodišče prve stopnje pa samo po uradni dolžnosti v okviru ugovornega postopka ni pooblaščeno opraviti dopolnitve.
Upnik v izvršilnem postopku nima možnosti (za razliko od pravdnega postopka, kjer se izvršilni naslov šele oblikuje), da pretvori obveznost v tuji valuti, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova, v domačo valuto na trenutek vložitve predloga za izvršbo, saj bi s tem zahteval izvršbo za drugačno obveznost, kot izhaja iz izvršilnega naslova.
Zakonodajalec sicer ni posebej uredil primera, ko se obveznost v tuji valuti poplača iz dolžnikovih sredstev v domači valuti. Iz same logike stvari, s sklepanjem po podobnem in upoštevaje namen takšne izvršbe, zapolnimo navedeno pravno praznino tako, da organizacija za plačilni promet v takem primeru opravi preračun po svojem prodajnem tečaju za ustrezno tujo valuto na dan plačila. Po pojasnjenem je iz dolžnikovih denarnih sredstev v domači valuti mogoče opraviti izvršbo za obveznost v tuji valuti le na način, da se opravi prisilna pretvorba, ki dejansko pomeni prisilni nakup ustrezne tuje valute pri organizaciji za plačilni promet, ki vodi dolžnikov račun.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke - prevalitev plačila takse na nasprotno stranko - stroški postopka
Tožnica je bila na podlagi 10. člena ZST-1 oproščena plačila takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, prvotoženka oziroma toženci v postopku niso uspeli, zato morajo na podlagi drugega odstavka 15. člena ZST-1 plačati navedene stroške postopka.