postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - umik predloga - ustavitev postopka - nepreklicna izjava
Izjave o umiku tožbe ni mogoče preklicati (tožnikove navedbe v pritožbi je mogoče razumeti tudi tako, da preklicuje izjavo o umiku tožbe). Ker je toženka privolila v umik tožbe, je sklep prvega sodišča o ustavitvi postopka pravilen.
zapuščina - dedni (nujni) delež - vračunanje daril - vračunanje daril dedičev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zaščitena kmetija
Vsakemu zakonitemu dediču se vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika. Enako velja za nujne dediče. Izjema so stroški za preživljanje dediča in njegovo obvezno šolanje; o tem, ali in koliko naj se vračunajo izdatki, ki jih je imel zapustnik z nadaljnjim šolanjem dediča, pa odloči sodišče glede na okoliščine, upoštevajoč predvsem vrednost zapuščine ter stroške za šolanje in usposobitev drugih dedičev za samostojno življenje. Isto pravilo se uporablja tudi takrat, ko je predmet dedovanja zaščitena kmetija.
ZD člen 48, 48/1, 56, 165. ZPP člen 214, 214/3, 339, 339/2, 339/2-8.
prošnja za preložitev obravnave - zdravniško opravičilo - pravica do sodelovanja v postopku - načelo kontradiktornosti - kršitev pravice do izjave - prekluzija - prekluzija v zapuščinskem postopku - sporna dejstva - odstop dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - način vračunanja darila in volila
Pritožnica je pisno predlagala preložitev narokov za zapuščinsko obravnavo, razpisanih za 11. 2. 2016 in 27. 6. 2016. K predlogoma za preložitev obravnave je priložila tudi zdravniški opravičili, izdani na predpisanem obrazcu. Sodišče prve stopnje je navedena naroka opravilo v nenavzočnosti pritožnice, ne da bi upoštevalo oziroma odločilo o njenih predlogih za preložitev obravnave. S tem je bilo pritožnici onemogočeno sodelovanje na obravnavah, zaradi česar je podana (smiselno) uveljavljena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 317, 317/1, 374/8, 374/13. ZPP člen 187, 187/3.
osebni stečaj - razdelitev premoženja upnikom - sprememba upnika - sklep o končni razdelitvi - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - razdelitvena masa - subjektivna sprememba tožbe
Novi upnik mora prevzeti postopek v tistem stanju, v katerem stopi vanj.
Informativno ponujena cena po prvem odstavku 328. člena ZFPPIPP, na katere uporabo se sklicuje pritožnik, ne predstavlja ocenjene vrednosti premoženja, pač pa je pomembna le za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
agrarna skupnost - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - razlogi sklepa - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti
Že iz omenjene zakonske določbe 2. člena ZAgrS dovolj jasno izhaja, da je pogoj za uporabo določb ZAgrS tudi ta, da je na podlagi ZPVAS ponovno vzpostavljena in organizirana agrarna skupnost vpisana v register agrarnih skupnosti, kot ga (v 15. členu) predvideva ZAgrS. Če pogoj vpisa v register ni izpolnjen, uporaba določb ZAgrS v posameznem primeru (kar velja seveda tudi glede vprašanj povezanih z dedovanjem) ne pride v poštev.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - zmožnost plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks
S sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2816/2010-III-87 z 19. oktobra 2016, ki je postal pravnomočen, je bilo tožniku naloženo plačilo sodne takse v skupni višini 2.053,14 EUR. Tako je sodišče prve stopnje odločilo (potem ko je ugotovilo, da je tožnik v tem postopku na podlagi sodne poravnave in sodbe prejel 70.751,28 EUR, kar mu je tožena stranka že plačala), ker je tožnik, ki je bil oproščen plačila taks v tem postopku, s tožbo uspel (le) delno, na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pa pridobil premoženje, ki presega del takse, ki bi jo moral plačati, če ne bi bil oproščen plačila sodnih taks (četrti odstavek 15. člena ZST-1). Smisel citirane določbe je v tem, da stranka plača predpisano sodno takso, če to zmore brez težav za svoje preživljanje. Če tako stanje nastopi šele po koncu postopka, je treba takrat tudi plačati sodno takso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000575
OZ člen 33, 33/1, 33/6, 112, 112/1. ZPP člen 319.
predpogodba - kršitev predpogodbe - spremenjene okoliščine po sklenitvi predpogodbe - razveza pogodbe - rok za izpolnitev obveznosti - rok za sklenitev glavne pogodbe - res iudicata - pravnomočno razsojena zadeva
Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba. Predpogodba ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne.
Ni mogoče zahtevati razveze pogodbe, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma, če bi njihove posledice lahko odklonila.
Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, ki so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti.
Nove tožbe na istem dejstvenem kompleksu, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati. Navedeno velja tudi, če tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, če predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša pravnomočna sodba, in čeprav se sklicuje na drugo pravno podlago.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001233
ZVEtL člen 23a, 23a/5, 23a/6. ZPP člen 253, 253/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine - elaborat - primerna strokovna podlaga - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - pravica stranke do izjave - izvedensko mnenje - seznanitev z izvedenskim mnenjem - vročitev izvedenskega mnenja - vročitev elaboratov - opustitev vročitve - pripombe strank na izvedensko mnenje - pripombe na elaborat - obrazložitev izvedenskega mnenja - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vročitev elaborata na podlagi podatkov v spisu ni izkazana. Z opustitvijo vročitve je sodišče predlagateljicama onemogočilo, da se seznanita z izdelanim elaboratom in da se do njega opredelita ter podata morebitne pripombe pred izdajo izpodbijane odločitve.
Sodišče se mora do pripomb na izvedensko mnenje opredeliti in navesti, zakaj pripombe niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni. Obrazložitev izvedenskega mnenja mora biti zato jasna, razumljiva in celovita, takšna torej, da omogoča preizkus in kritično presojo.
podjemna pogodba - adaptacija stanovanja - plačilo dodatnih del - trditveno in dokazno breme
Tožnica je tista, ki bi morala voditi gradbene dnevnike oziroma razpolagati z ustrezno dokumentacijo, iz katere bi bilo jasno razvidno, kaj konkretno je bilo na stanovanju opravljeno. Pomanjkljive dokumentacije tako ne more nadomestiti izvedensko mnenje, zlasti ob dejstvu, da je bilo izdelano na predlog toženke, ki je z njim uspela izpodbiti tožničine trditve.
ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1, 185/2, 286. ZZZDR člen 59.
skupno premoženje - posebno premoženje - sprememba tožbe - prekluzija dejstev in dokazov
Po ugotovitvi, da predstavljajo tudi denarna sredstva skupno premoženje pravdnih strank, je sodišče ugotavljalo delež pravdnih strank na tem premoženju in ugotovilo, da sta deleža pravdnih strank enaka (kot tudi na ostalem skupnem premoženju) in znašata za vsakega od njiju 1/2.
umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - delitev stroškov po enakih delih - več tožnikov
Nihče od prvotnih dvanajstih tožnikov ali njihovih pravnih naslednikov tožbe ni umaknil zato, ker bi toženci izpolnili zahtevek, zato so dolžni toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.
Tožniki, ki tožbe niso umaknili, pa so stroške tožencem dolžni povrniti na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP.
ZPP člen 7, 14, 212. ZPPSL člen 80, 80/2. ZFPPIPP člen 102.
dokazno in trditveno breme - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - identično dejansko stanje - dokazovanje z listinami - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
Ko je sodišče prve stopnje bilo seznanjeno s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, katere obstoj tudi pritožba ne zanika, je nad procesno dolžnostjo tožeče stranke, da svoje trditve dokazno podpre (7.člen ZPP1 v zvezi s 212. členom ZPP2 ) pretehtala vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanj in kazenske odgovornosti storilca, ki obstaja, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo odločeno v kazenskem postopku. Sodišče je zaradi vezanosti na kazensko obsodilno sodbo sodišča pri identičnem dejanskem stanju, smelo samo pridobiti obe kazenski sodbi in s tem ni kršilo procesnih predpisov v škodo toženca. Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Pravdno sodišče teh dejstev, če obenem tvorijo podlago za odločitev o obstoju civilnopravne obveznosti, ne sme ugotoviti drugače oziroma vsaj ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča.
Pa tudi sicer velja, da je pravna narava instituta vezanosti na kazensko obsodilno sodbo po 14. členu ZPP večplastna in ne gre niti za dokazno pravilo (saj se ne nanaša le na dejstva, vezanost na sodbo pa ne učinkuje ne kot na listino temveč kot na odločitev) niti ne gre za učinek pravnomočnosti v ožjem smislu. Gre za učinek vezanosti, ko se v dveh zaporednih postopkih odloča o različnih pravnih posledicah, ki pa obe izvirata iz istega historičnega dogodka.
Če torej pri institutu vezanosti na kazensko obsodilo sodbo ne gre niti za dokazno pravilo niti za vezanost na listino, je sodišče smelo samo pridobiti kazenski obsodilni sodbi, s tem pa ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka kot mu zmotno očita pritožba niti ni posledično tožencu bila kršena ustavna pravica po 22. členu Ustave RS.
V konkretni zadevi, v kateri se tožencu očita protipravno ravnanje v času, ko je bil stečajni upravitelj pri tožeči stranki in ji posledično povzročil škodo v višini vtoževanega zneska, prej navedeno pomeni, da toženec potem, ko je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki izhaja iz identičnega dejanskega stanja, ne more več podati ugovora, da storjeno dejanje ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni vzročne zveze, pravdno sodišče je vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je nastala prepovedana posledica. Obstoj predpostavk po kazenskem pravu utemeljuje sklep, da te predpostavke obstajajo tudi po strožjih merilih civilnega prava ali drugače povedano, odločitev pravdnega sodišča ne sme biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
Identičnost dejanskega stanja v kazenski zadevi s pravdno zadevo je mogoče ugotoviti le tako, da se ne sledi le izreku kazenske sodbe, temveč obrazložitev kazenske sodbe nujno predstavlja podporo izreku in šele na ta način je mogoče pravilno ugotoviti dejansko stanje.
Ob pravilnem branju kazenske obsodilne sodbe pa se pokaže, da jo kazensko sodišče ugotovilo to, kar je povzelo sodišče prve stopnje in tudi vse, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko presodilo, da toženec ni ravnal kot se pričakuje od povprečno skrbnega stečajnega upravitelja, od katerega se pričakuje, da ve in bi moral vedeti, da stečajna masa ni namenjena vlaganjem, nalaganjem, investiranju ali celo finančnemu špekuliranju, ampak poplačilu upnikov in bi v skladu s tem namenom tudi moral delovati, čeprav je v danem obdobju mogoče pričakovati visoke donose pri določenih vlaganjih, nalaganjih, investiranju ali celo finančnem špekuliranju.
navedba stranke v odločbi - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo - pravilna vročitev
Za učinkovanje sklepa je bistveno, da je jasno, na koga se nanaša (kdo je resnični naslovnik), pri čemer pa lahko tudi pomotna označba za tak namen še vedno zadošča skupaj z drugimi podatki o naslovniku, zlasti, če je resnični naslovnik sklep sprejel brez pripomb (podpisal vročilnico kljub napačni označbi). Ker pravilna navedba dolžnika bremeni upnika, ko poda predlog za izvršbo (drugi odstavek 41. člena ZIZ), je na njem tudi trditveno in dokazno breme glede navedene povezave in morebitne napake v označbi.
stroški kazenskega postopka - obročno plačilo stroškov postopka - rok za plačilo - nesuspenzivnost pritožbe
Pritožbeno sodišče je kljub neutemeljenemu zavzemanju obsojenca za celotno oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka izpodbijani sklep spremenilo v delu, v katerem je bila določena zapadlost posameznih mesečnih obrokov, saj je dan 25. 3. 2017 že nastopil, obsojenec pa zaradi suspenzivnosti pritožbe zoper izpodbijani sklep naloženih zneskov ni bil dolžan poravnati, zaradi česar bi lahko nastopila situacija, ko bi zaradi neplačanih obrokov v določenem roku zapadli v plačilo vsi še nezapadli obroki, kar ne bi bilo v skladu z odločitvijo o dovolitvi obročnega plačila stroškov.
dolžnost plačila upravniku - verzija - plačilo obratovalnih stroškov - poslovodstvo brez naročila - razpravno načelo - substanciranje trditev
Tožeča stranka (za katero je sodišče ugotovilo, da ni bila upravnik) na podlagi pravil o verziji vtožuje povrnitev stroškov obratovanja. Kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, tožeča stranka ni podala trditev o tem, da se je lotila tujega posla zato, ker ga ni bilo mogoče odložiti, saj bi sicer nastala škoda ali bila zamujena očitna korist (199. člen OZ), ki se nanašajo na poslovodstvo brez naročila in bi utemeljevale njen zahtevek za povrnitev obratovalnih stroškov. V pritožbi sicer navaja, da bi imelo neizpolnjevanje obveznosti po računih dobaviteljem za posledico prekinitev ali motenost dobave, kar je v nasprotju s trditvami tožene stranke, da je za vtoževano obdobje račune dobaviteljem plačeval "nov" upravnik.
sklenitev sodne poravnave - vrnitev dela plačane sodne takse - pravica zahtevati vrnitev preveč plačane takse - vmesna sodba - več tožencev - delna sodba
Dejstvo, da je med pravdo bila izdana vmesna sodba o temelju odškodninskega zahtevka med tožečo stranko in toženo zavarovalnico, nato pa je bila sklenjena sodna poravnava, ne pomeni, da tožeča stranka nima pravice do povračila 2/3 sodne takse po tarifni številki 1112 ZST-1. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep spremeniti tako, da se tožeči stranki, ki je sklenila poravnavo s toženo stranko, ustrezni del takse vrne.
dopolnitev predloga za izvršbo - denarna obveznost v tuji valuti
Dopolnjevanje sklepa o izvršbi je dopustno le na predlog upnika, pri čemer je upnik omejen s prekluzivnim rokom (325. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sodišče prve stopnje pa samo po uradni dolžnosti v okviru ugovornega postopka ni pooblaščeno opraviti dopolnitve.
Upnik v izvršilnem postopku nima možnosti (za razliko od pravdnega postopka, kjer se izvršilni naslov šele oblikuje), da pretvori obveznost v tuji valuti, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova, v domačo valuto na trenutek vložitve predloga za izvršbo, saj bi s tem zahteval izvršbo za drugačno obveznost, kot izhaja iz izvršilnega naslova.
Zakonodajalec sicer ni posebej uredil primera, ko se obveznost v tuji valuti poplača iz dolžnikovih sredstev v domači valuti. Iz same logike stvari, s sklepanjem po podobnem in upoštevaje namen takšne izvršbe, zapolnimo navedeno pravno praznino tako, da organizacija za plačilni promet v takem primeru opravi preračun po svojem prodajnem tečaju za ustrezno tujo valuto na dan plačila. Po pojasnjenem je iz dolžnikovih denarnih sredstev v domači valuti mogoče opraviti izvršbo za obveznost v tuji valuti le na način, da se opravi prisilna pretvorba, ki dejansko pomeni prisilni nakup ustrezne tuje valute pri organizaciji za plačilni promet, ki vodi dolžnikov račun.
Ker iz Pogodbe same izhaja, da je njena priloga seznam osnovnih sredstev, materiala, trgovskega blaga, polizdelkov in nekurantnega blaga, obe stranki pa sta Pogodbo s tako vsebino podpisali, po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen sklep sodišča prve stopnje, da predmet obveznosti med strankama ni bil določen. Predmet obveznosti mora biti določen, vendar pa zadošča tudi, če je določljiv. Predmet obveznosti je določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi jo je mogoče določiti.
Tožena stranka bi morala v primeru, da bi zahtevala znižanje kupnine, določno navesti katerih predmetov ni dobila ter kateri predmeti so imeli napake, določno navesti delež zmanjšane vrednosti predmeta izpolnitve in zahtevek za znižanje kupnine ustrezno ovrednotiti po posameznih postavkah. Ker tožena stranka teh trditev ni konkretizirala, prav tako pa tudi ni podala določenega zahtevka, svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila. Tožeča stranka je toženo stranko na nekonkretiziranost njenih navedb opozorila že tekom postopka na prvi stopnji, zato dodatno opozorilo sodišča v tej smeri ni bilo potrebno.
ZFPPIPP člen 301, 301/8. ZPP člen 325, 326, 337, 337/1.
prijava terjatve v stečajnem postopku - priznana terjatev - zavrženje tožbe - stroški postopka - dovoljene pritožbene novote - pravni interes za vodenje postopka - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - samostojna pritožba - dopolnilni sklep o stroških
Glede na pravočasno prijavo vtoževane terjatve in njeno priznanje v stečajnem postopku, bi sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči, saj je prenehala pravna korist tožeče stranke za vodenje pravde o tej terjatvi.
Dopolnilni sklep je samostojni sklep o delu zahtevka in se njegova vsebina lahko izpodbija le s pritožbo, vloženo zoper ta sklep.