članstvo v društvu - prenehanje članstva v lovski družini - upravni odbor - protispisnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožniku članstvo pri toženki nastopilo že 1. 1. 2014 in je zato po 1. 1. 2014 lahko šlo le za prenehanje članstva, kljub drugačni pravni razlagi toženke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010354
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 186, 186/1. ZKP člen 18, 18/2, 371, 371/, 371/1-8, 371/2, 372, 373.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati - nedovoljen dokaz - odredba o hišni preiskavi - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Preizkušnja utemeljenosti razlogov za sum pri odreditvi hišne preiskave.
izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - nepogojna terjatev - priznana in prerekana terjatev - pogojna terjatev - preizkus prijavljenih terjatev
Izjava upravitelja o prijavljeni terjatvi ne more biti vezana na kakršenkoli pogoj in je torej lahko samo nepogojna.
Ob tem, ko sta pritožnika v prijavi terjatev uveljavljala nepogojno denarno terjatev, izjave upravitelja, da to terjatev priznava pod odložnim pogojem, ni mogoče razlagati kot priznanje prijavljene terjatve, temveč kot nasprotovanje terjatvama pritožnikov, zato njuni terjatvi spadata v kategorijo prerekanih terjatev s strani stečajnega upravitelja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00001456
KZ-1 člen 171, 171/1, 171/4. ZKP člen 52, 52/1.
enovito kaznivo dejanje - dokončano kaznivo dejanje - kontinuirano obnavljanje prepovedane posledice skozi daljše časovno obdobje - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolno nasilje - zakonska zveza - predlog za pregon - pravočasnost predloga - vsebina predloga - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - čas izvršitve
"Trpljenje" spolnih dejanj, kar je abstraktni zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 171. člena KZ-1, je bilo pri oškodovanki izrazito kontinuirano, saj je bila vse obdobje (tudi v krajšem "vmesnem času", ko je obtoženec sicer ni izvedbeno spolno zlorabljal) pod stalnim vtisom ustrahovanosti ter konstantne viktimizacijske izkušnje objekta spolne zlorabe. Ne glede na dejstvo, da je očitano kaznivo dejanje seveda mogoče storiti tudi v enem samem historičnem dogodku, bi bilo po dejanski (življenjski) in dogmatski plati v konkretnih okoliščinah nesprejemljivo ter pravzaprav nevzdržno, kolikor obtoženčevih izvršitvenih ravnanj ne bi šteli za eno(vito) kaznivo dejanje, dokončano z iztekom roka, zajetega v opisu obtožnice.
Izhajajoč iz že predstavljene materialnopravne vsebine kaznivega dejanja je tudi sicer nesprejemljivo naziranje zagovornika, da lahko predlog za pregon zajema le obtoženčeva izvršitvena ravnanja v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za pregon, ne pa tudi predhodnih kontinuiranih izvršitev kot dela enotne kriminalne vsebine - stalnega obnavljanja prepovedane posledice.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - gospodarska zbornica - članarina
Ker v konkretni zadevi kot tožeča stranka nastopa gospodarska zbornica, tožeča stranka pa od tožene stranke zahteva neplačano članarino za članstvo v zbornici, predmetni spor ni gospodarski spor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0087505
ZPP člen 312. OZ člen 198. SPZ člen 92. ZZZDR člen 105a, 133.
postopek v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporih majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podredni tožbeni zahtevek - fakultativna izpolnitev - facultas alternativa - preživljanje otroka - povrnitev izdatkov za preživljanje - verzijski zahtevek - vrnitveni zahtevek
Tožnica je v tožbi pojasnila, da je v skladu s 312. členom ZPP pripravljena sprejeti drugo dajatev (denarno plačilo) kot fakultativno izpolnitev prvotne dajatve (izročitev pohištva). Že iz tožbenih navedb tako izhaja, da gre pri delu tožbenega predloga, ki ga je sodišče prve stopnje napačno štelo za podredni tožbeni zahtevek, za ponudbo nadomestne izpolnitve v skladu s 312. členom ZPP.
pravne posledice začetka stečajnega postopka – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – prenos pooblastil na upravitelja – položaj in pristojnosti upravitelja – zastopanje stečajnega dolžnika – pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika – stečajni upravitelj – zakoniti zastopnik – poslovna sposobnost stečajnega dolžnika – stečajna masa – odpust obveznosti – zloraba pravice do odpusta obveznosti – vročanje stečajnemu dolžniku
Ker je z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, je od odgovora na vprašanje, ali sporno premoženje spada v stečajno maso, odvisno, ali lahko stečajni dolžnik dejanja opravlja samostojno oziroma ali je bila upnica dolžna pisanja vročati le upravitelju ali tudi dolžniku.
prekinitev postopka – sklep o nadaljevanju postopka – deklaratoren sklep
Sklep o nadaljevanju postopka je zgolj deklarativne narave. Postopek se namreč nadaljuje že po samem zakonu in sklep o nadaljevanju ne predstavlja vsebinske odločitve o kakšni pravici ali obveznosti udeleženca postopka.
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-1.. ZZZDR člen 105, 129a, 129a/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine - načelo formalne legalitete - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - neobstoj izvršilnega naslova - skupno starševstvo - preživninska obveznost staršev
Opredelitev preživnine v obravnavani sodbi nima pomena samostojnega izvršilnega naslova za plačilo preživnine vsakega od staršev otroku, kot neutemeljeno meni upnik. Tako razumevanje bi pripeljalo do absurdne situacije, da bi upnik kot otrok prejel preživnino, ki krije njegove mesečne potrebe dvakrat. Prvič v okviru izvrševanja skupnega starševstva in drugič celotno preživnino še v denarju, kar je nesprejemljivo z vidika namena preživnine.
prekluzija uveljavljanja procesnih kršitev - prenos terjatve med pravdnim postopkom - sprememba tožbe - odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave - enako obravnavanje upnikov - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava - začetek stečajnega postopka - meje tožbenega zahtevka - vezanost sodišča na obseg tožbenega zahtevka - popravni sklep
Tudi, če bi vtoževana terjatev dejansko nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave, določba 217. člena ZFPPIPP zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje je zato toženi stranki pravilno naložilo v plačilo celotno vtoževano terjatev tožeče stranke. V kakšni višini jo bo dejansko prejela poplačano, pa bo seveda odvisno od unovčene stečajne mase.
V skrajšanem postopku je izločitev dokazov (18. člen ZKP) urejena z drugim odstavkom 435. člena ZKP. Pritožba je dovoljena le zoper sklep, s katerim sodišče izloči dokaze.
Drži sicer, da je v konkretnem primeru šlo za zmoto poslujočega policista glede statusa obdolženke, vendar pa ne drži, da prekrškovni organ ni ravnal pravilno, ko je predlagal odpravo tako izdanega PN in nato vložil obdolžilni predlog, saj ni nobenega dvoma o tem, da je prvotno izdani PN izdal nepristojni prekrškovni organ. Slednje mu nalaga tudi določba prvega odstavka člena 171č ZP-1, iz katere izhaja, da v primeru, če je odločba odpravljena iz razloga po 1. točki prvega odstavka člena 171. a ZP-1, prekrškovni organ po odpravi odločbe pošlje predlog pristojnemu prekrškovnemu organu oziroma vloži obdolžilni predlog pri pristojnem sodišču, kar je prekrškovni organ v obravnavanem primeru tudi storil.
OZ člen 341, 341/1, 349, 364, 364/1, 364/2, 365, 369, 369/4. ZPP člen 5, 5/1, 7, 7/1, 7/2.
zastaranje - začetek teka zastaranja - konec teka roka za zastaranje - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja
Ni nujno potrebno, da bi bil podpis tožene stranke enak "uradnemu" podpisu na osebni izkaznici, pač pa je bistvena ugotovitev, da je tožena stranka svoje ime in priimek na IOP lastnoročno zapisala v znak strinjanja z njegovo vsebino. Po določbi prvega odstavka 364. člena OZ se zastaranje pretrga, ko dolžnik pripozna dolg. Kot način pripoznave OZ v drugem odstavku 364. člena na prvem mestu predvideva dolžnikovo izjavo upniku, za katero pa ne določa oblike. Pred upnikom podpisan izpisek odprtih postavk z natančno določeno upnikovo terjatvijo, podpisan v znak, da se s terjatvijo strinja, vsekakor predstavlja takšno dolžnikovo pripoznavo.
Nepoznavanja slovenskega jezika stranke, ki podpiše pogodbo v slovenščini, ne odvezuje obveznosti, ki jo s to pogodbo prevzame, saj je treba morebitno nepoznavanje prevzetih obveznosti pripisati skrajni neskrbnosti stranke same.
Trditveno in dokazno breme o tem, da je dogovor o odlogu izpolnitve obstajal, je bilo na toženi stranki. Zato bi morala navesti vsaj nekaj ključnih podatkov o tem, kdaj in na kakšen način (pisno ali ustno) je bil dogovor sklenjen, za koliko časa je bila izpolnitev obveznosti odložena ipd. Zgolj na podlagi pavšalne navedbe, da sta predstavnika pravdnih strank takšen dogovor sklenila, pa sodišče prve stopnje dokaza z zaslišanjem pravdnih strank v zvezi s tem, ni bilo dolžno izvajati. Kot je pojasnilo namreč takšen dokaz prej opisanega manjka trditvene podlage ne bi mogel nadomestiti.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 69, 69/3.. ZDR-1 člen 55, 55/2, 55/4.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - projektno delo - časovna omejitev - javni uslužbenec
Tožnik v tem individualnem delovnem sporu uveljavlja transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Zatrjeval je, da je ves čas zaposlitve pri toženi stranki opravljal enaka dela, ter da pri tehnični pomoči ne gre za začasno, temveč za stalno potrebo po delu. Delo, ki ga je opravljal tožnik, ni bilo projektno, temveč je šlo za stalno delovno nalogo tožene stranke. Tožena stranka je s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi presegla časovno omejitev iz četrtega odstavka 55. člena ZDR-1, zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
Tehnične pomoči ni mogoče opredeliti kot projekt z omejenim časom trajanja, temveč gre v resnici za opravila stalne narave, ki so bila potrebna v vseh zaporedoma si sledečih obdobjih izvajanja operativnih programov in se še vedno izvajajo.
Dogovor med tožnikom in pravnim prednikom toženke je bil, da bo v primeru tožnikovega uspeha s prerekanjem terjatve pravni prednik toženke plačal tožniku določen delež izplačanega zneska, ki bi mu dodatno pripadel v stečajnem postopku zaradi uspelega izpodbijanja prerekane terjatve. V sodbi je ugotovljeno, da se je tožnik spustil v pravde (da je v njih nastopal), ki so tekle zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Kaj vse je v sklopu nastopanja v teh pravdah opravil, ni pomembno, ker dogovorjeno plačilo ni bilo vezano na posamezno opravilo. Pomemben je le končni rezultat, to je povečano poplačilo terjatve pravnega prednika toženke v stečajnem postopku na račun tožnikovega uspešnega izpodbijanja prerekane terjatve. Da je do navedenega prišlo (in v kakšni višini), pa je tožnik navedel.
lastninska tožba - varstvo pred vznemirjanjem - negatorna tožba - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu
Odstranitev (dela) objekta trajne narave je tožnica upravičena zahtevati z lastninsko tožbo (rei vindicatio) in ne negatorno tožbo, ki je sicer tudi lastninske narave, vendar predvidena za varstvo pred omejevanjem lastninske pravice (vznemirjanjem) in ne za varstvo pred odvzemom stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000270
OZ člen 39, 39/1, 82, 82/2, 83, 569, 1012, 1013. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izostanek odločitve o delu zahtevka - več tožencev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni interes za pritožbo - posojilna pogodba - fiktivna pogodba - podlaga pogodbene obveznosti (causa) - investicijska vlaganja v tujo nepremičnino - nedopustna kavza - materialno procesno vodstvo - indic - poroštvo - obličnost poroštvene izjave - vsebina in oblika poroštvene izjave
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni odločilo o zahtevku zoper prvega toženca. Toženca navajata, da bi bilo treba zahtevek zoper njega zavreči in v zvezi s tem sodišču očitata absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar neutemeljeno. Izostanek takšne odločitve na njun položaj nima nobenega vpliva, glede na solidarno odgovornost, medtem ko se tožnik ne pritožuje.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je šlo za posojilno pogodbo, torej, da je bila kavza pogodbe posojilo, s čemer se je posredno opredelilo tudi do trditev, da naj bi šlo za drugačno kavzo, saj takšnih trditev ni upoštevalo kot utemeljenih. Niso pa toženci izpostavljali nedopustnosti kavze in je tudi neutemeljen očitek sodišču, da bi to moralo raziskovati v okviru materialnega procesnega vodstva.
Toženca sta navedena že na prvi strani pogodbe kot solidarna poroka, torej nista le potrdila navzočnosti, temveč sta se kot solidarna poroka tudi podpisala. V 5. členu pogodbe je navedena njuna obveznost, potrdila pa sta tudi, da sta v celoti seznanjena z vsemi določili posojilne pogodbe, ki izhajajo iz predhodnih členov. Iz pogodbe oziroma poroštvene izjave so razvidne vse bistvene modalitete obveznosti glavnega dolžnika (vsebina obveznosti, zapadlost).