ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 69, 69/3.. ZDR-1 člen 55, 55/2, 55/4.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - projektno delo - časovna omejitev - javni uslužbenec
Tožnik v tem individualnem delovnem sporu uveljavlja transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Zatrjeval je, da je ves čas zaposlitve pri toženi stranki opravljal enaka dela, ter da pri tehnični pomoči ne gre za začasno, temveč za stalno potrebo po delu. Delo, ki ga je opravljal tožnik, ni bilo projektno, temveč je šlo za stalno delovno nalogo tožene stranke. Tožena stranka je s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi presegla časovno omejitev iz četrtega odstavka 55. člena ZDR-1, zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
Tehnične pomoči ni mogoče opredeliti kot projekt z omejenim časom trajanja, temveč gre v resnici za opravila stalne narave, ki so bila potrebna v vseh zaporedoma si sledečih obdobjih izvajanja operativnih programov in se še vedno izvajajo.
lastninska tožba - varstvo pred vznemirjanjem - negatorna tožba - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu
Odstranitev (dela) objekta trajne narave je tožnica upravičena zahtevati z lastninsko tožbo (rei vindicatio) in ne negatorno tožbo, ki je sicer tudi lastninske narave, vendar predvidena za varstvo pred omejevanjem lastninske pravice (vznemirjanjem) in ne za varstvo pred odvzemom stvari.
Dogovor med tožnikom in pravnim prednikom toženke je bil, da bo v primeru tožnikovega uspeha s prerekanjem terjatve pravni prednik toženke plačal tožniku določen delež izplačanega zneska, ki bi mu dodatno pripadel v stečajnem postopku zaradi uspelega izpodbijanja prerekane terjatve. V sodbi je ugotovljeno, da se je tožnik spustil v pravde (da je v njih nastopal), ki so tekle zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Kaj vse je v sklopu nastopanja v teh pravdah opravil, ni pomembno, ker dogovorjeno plačilo ni bilo vezano na posamezno opravilo. Pomemben je le končni rezultat, to je povečano poplačilo terjatve pravnega prednika toženke v stečajnem postopku na račun tožnikovega uspešnega izpodbijanja prerekane terjatve. Da je do navedenega prišlo (in v kakšni višini), pa je tožnik navedel.
začasna odredba zaradi zavarovanja denarne terjatve - izvedba glavne obravnave - načelo smotrnosti naroka - načelo hitrosti
V postopku obravnavanja predloga za izdajo začasne odredbe sodišče narok izvede le takrat, kar je to smotrno. Pri ocenjevanju smotrnosti naroka mora biti upoštevano načelo hitrosti. V sodni praksi je v postopkih odločanja o začasnih odredbah izvedba naroka prej izjema kot pravilo.
prekluzija uveljavljanja procesnih kršitev - prenos terjatve med pravdnim postopkom - sprememba tožbe - odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave - enako obravnavanje upnikov - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava - začetek stečajnega postopka - meje tožbenega zahtevka - vezanost sodišča na obseg tožbenega zahtevka - popravni sklep
Tudi, če bi vtoževana terjatev dejansko nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave, določba 217. člena ZFPPIPP zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje je zato toženi stranki pravilno naložilo v plačilo celotno vtoževano terjatev tožeče stranke. V kakšni višini jo bo dejansko prejela poplačano, pa bo seveda odvisno od unovčene stečajne mase.
V skrajšanem postopku je izločitev dokazov (18. člen ZKP) urejena z drugim odstavkom 435. člena ZKP. Pritožba je dovoljena le zoper sklep, s katerim sodišče izloči dokaze.
Ker namen pogodbenikov, da bi tožnico izigrali ozirom prikrajšali za dedno pravico, ni izkazan, sporazum o delitvi premoženja ni nedopusten ali nemoralen. Za življenja staršev izvedena delitev premoženja, k ustvaritvi katerega je potomec prispeval, je pričakovana.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - gospodarska zbornica - članarina
Ker v konkretni zadevi kot tožeča stranka nastopa gospodarska zbornica, tožeča stranka pa od tožene stranke zahteva neplačano članarino za članstvo v zbornici, predmetni spor ni gospodarski spor.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010354
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 186, 186/1. ZKP člen 18, 18/2, 371, 371/, 371/1-8, 371/2, 372, 373.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati - nedovoljen dokaz - odredba o hišni preiskavi - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Preizkušnja utemeljenosti razlogov za sum pri odreditvi hišne preiskave.
spor majhne vrednosti - izvedensko mnenje - prosta presoja dokazov - podjemna pogodba (pogodba o delu) - določitev plačila in izplačilo - običajna cena - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Dokaz z izvedencem je le eden od dokazov s katerimi lahko stranke dokazujejo svoje trditve. Kot takšen je, enako kot drugi dokazi, podvržen dokazni oceni sodišča.
Sodišče namreč vedno odloča na podlagi vseh izvedenih dokazov, in ne zgolj tistih ki bi ustrezali eni od strank.
Običajno ceno je tožena stranka utemeljevala s posebnimi cenami, ki jih je dogovorila z določenimi serviserji (svojimi pogodbenimi partnerji). Kot je lepo obrazložilo že sodišče prve stopnje, tako določene cene nikakor ne morejo predstavljati običajnih cen. Prav nasprotno. Gre za posebne cene, ki so jih pogodbeni partnerji tožene stranke slednji pripravljeni ponuditi v zameno za to, da ta pri njih (masovno) naroča popravila vozil in jim nudi druge ugodnosti.
prekinitev postopka – sklep o nadaljevanju postopka – deklaratoren sklep
Sklep o nadaljevanju postopka je zgolj deklarativne narave. Postopek se namreč nadaljuje že po samem zakonu in sklep o nadaljevanju ne predstavlja vsebinske odločitve o kakšni pravici ali obveznosti udeleženca postopka.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-11, 55, 55/4, 56.. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 68, 68/3, 69, 69/3, 73.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnica pri toženi stranki ni opravljala projektnega dela, ampak je v okviru tehnične pomoči kontrolirala porabo oziroma upravičenost porabe denarnih sredstev sklada. Tožena stranka ni dokazala, da bi tožnica opravljala naloge, ki niso stalne, in so se samostojno začele in končale s posameznim projektom. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki jo je tožena stranka sklenila s tožnico, sklenjena nezakonito, zato se šteje, da je bila sklenjena za neodločen čas.
pravne posledice začetka stečajnega postopka – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – prenos pooblastil na upravitelja – položaj in pristojnosti upravitelja – zastopanje stečajnega dolžnika – pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika – stečajni upravitelj – zakoniti zastopnik – poslovna sposobnost stečajnega dolžnika – stečajna masa – odpust obveznosti – zloraba pravice do odpusta obveznosti – vročanje stečajnemu dolžniku
Ker je z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, je od odgovora na vprašanje, ali sporno premoženje spada v stečajno maso, odvisno, ali lahko stečajni dolžnik dejanja opravlja samostojno oziroma ali je bila upnica dolžna pisanja vročati le upravitelju ali tudi dolžniku.
izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - nepogojna terjatev - priznana in prerekana terjatev - pogojna terjatev - preizkus prijavljenih terjatev
Izjava upravitelja o prijavljeni terjatvi ne more biti vezana na kakršenkoli pogoj in je torej lahko samo nepogojna.
Ob tem, ko sta pritožnika v prijavi terjatev uveljavljala nepogojno denarno terjatev, izjave upravitelja, da to terjatev priznava pod odložnim pogojem, ni mogoče razlagati kot priznanje prijavljene terjatve, temveč kot nasprotovanje terjatvama pritožnikov, zato njuni terjatvi spadata v kategorijo prerekanih terjatev s strani stečajnega upravitelja.
Drži sicer, da je v konkretnem primeru šlo za zmoto poslujočega policista glede statusa obdolženke, vendar pa ne drži, da prekrškovni organ ni ravnal pravilno, ko je predlagal odpravo tako izdanega PN in nato vložil obdolžilni predlog, saj ni nobenega dvoma o tem, da je prvotno izdani PN izdal nepristojni prekrškovni organ. Slednje mu nalaga tudi določba prvega odstavka člena 171č ZP-1, iz katere izhaja, da v primeru, če je odločba odpravljena iz razloga po 1. točki prvega odstavka člena 171. a ZP-1, prekrškovni organ po odpravi odločbe pošlje predlog pristojnemu prekrškovnemu organu oziroma vloži obdolžilni predlog pri pristojnem sodišču, kar je prekrškovni organ v obravnavanem primeru tudi storil.
Nepoznavanja slovenskega jezika stranke, ki podpiše pogodbo v slovenščini, ne odvezuje obveznosti, ki jo s to pogodbo prevzame, saj je treba morebitno nepoznavanje prevzetih obveznosti pripisati skrajni neskrbnosti stranke same.
Trditveno in dokazno breme o tem, da je dogovor o odlogu izpolnitve obstajal, je bilo na toženi stranki. Zato bi morala navesti vsaj nekaj ključnih podatkov o tem, kdaj in na kakšen način (pisno ali ustno) je bil dogovor sklenjen, za koliko časa je bila izpolnitev obveznosti odložena ipd. Zgolj na podlagi pavšalne navedbe, da sta predstavnika pravdnih strank takšen dogovor sklenila, pa sodišče prve stopnje dokaza z zaslišanjem pravdnih strank v zvezi s tem, ni bilo dolžno izvajati. Kot je pojasnilo namreč takšen dokaz prej opisanega manjka trditvene podlage ne bi mogel nadomestiti.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 126. ZPP člen 199, 199/3.
insolvenčni postopek - stečajni postopek - stranska intervencija - položaj stranke v stečajnem postopku - status stranke insolvenčnega postopka - smiselna uporaba pravil zpp - pravni in ekonomski interes - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo - pojem smiselna uporaba določb ZPP
Pritožnik ni oseba, ki bi v tej zadevi imela pravico do pritožbe.
V skladu s 199. členom ZPP mora oseba, ki se želi pridružiti eni od pravdnih strank, podati izjavo o vstopu v pravdo. Pritožnik takšne izjave v zavrženi pritožbi ni podal. Zgolj navedel je, da je eden od ponudnikov za odkup terjatve, ki je predmet sporazuma, s čimer izkazuje pravni interes za vložitev te pritožbe. Taka navedba pa ne predstavlja izjave o vstopu v pravdo v smislu tretjega odstavka 199. člena ZPP. Iz izjave niti ni izkazan kakršen koli pravni interes pritožnika, zgolj ekonomski interes, ki ga pritožnik verjetno res ima, pa ne predstavlja upoštevnega pravnega interesa.
Pritožnik ima sicer prav, ko navaja, da se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP), torej pravila ZPP. Pri tem pa spregleda, da ZFPPIPP celovito ureja položaje posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih in opredeljuje procesne oziroma materialnopravne predpostavke za posameznega udeleženca v postopku. Ker ZFPPIPP to vprašanje celovito ureja sam, izven tega okvira ni mogoče priznati pravice do udeležbe v postopku drugim udeležencem, ki tem kriterijem ne zadostujejo. O tem obstaja tudi obsežna in usklajena sodna praksa. To pa pomeni, da tudi če bi pritožnik podal izjavo o vstopu v pravdo v smislu 199. člena ZPP, sodišče prve stopnje intervencije ne bi moglo dovoliti, saj v konkretnem primeru ni podlage za uporabo teh pravil ZPP.
ZFPPIPP člen 153, 153/1, 153/2, 221b, 221b/2, 221b/2-10, 221d, 221d/1.
zloraba pravic - obseg presoje - odprava insolventnosti - poenostavljena prisilna poravnava - izpodbijanje sklepa o začetku postopka
Višje sodišče kot pravilno potrjuje ravnanje sodišča prve stopnje, ki pri odločanju ni opravilo celovite vsebinske presoje načrta finančnega prestrukturiranja, temveč le formalen preizkus predloga in predloženih listin, upoštevajoč pri tem tisti minimum vsebinskega preizkusa, ki je vendarle potreben za presojo, ali gre v konkretnem primeru za zlorabo zakonskih določil za doseganje drugih, z zakonom nezdružljivih ciljev. Za vsebinsko presojo ukrepov finančnega prestrukturiranja, oziroma presojo, ali se s predlaganim načrtom sploh lahko doseže finančno prestrukturiranje, ni nobene zakonske podlage. Presoja možnosti uspešnega finančnega prestrukturiranja namreč pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje preverjati ekonomsko smotrnost ukrepov in možnosti za njihovo uspešnost, česar pa v tem postopku ne more storiti.
Dolžnik je predložil notarski zapis take izjave, sodišče pa nima nobene zakonske podlage, da v fazi preizkusa pogojev za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ugotavlja, ali so podatki v poročilu dejansko pravilni in resnični.