CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000813
- člen 51, 51/1, 51/1-2, 53, 53/2. ZUODNO člen 3, 3-4. ZLNDL člen 5, 5/1, 5/4. ZRPPN člen 59, 60. SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 196.
kupoprodajna pogodba - obstoj pogodbe - veljavnost kupoprodajne pogodbe - pristnost podpisa - istovetnost podpisa - ničnost - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini - pravica do nagrade izvedenca - obseg in predmet izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - izvedensko mnenje - pripombe strank na izvedensko mnenje - razlastitev - pravica uporabe - družbena lastnina - ugovor aktivne legitimacije - ugovor ugasle pravice - enotno sosporništvo - enotna pravdna stranka
Za ugoditev tožbenemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice mora tožeča stranka dokazati, da je ona lastnica. Ne zadostuje, da dokaže, da ni lastnica tožena stranka.
izločitev sodnika - pravica stranke - kaznovanje stranke - žaljive navedbe - žaljenje sodnika - žalitev sodišča - odločanje o kaznovanosti - pristojni organ - sodna praksa ESČP - izrek denarne kazni
Izločitev sodnika lahko zahteva tudi stranka, vendar mora to storiti takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najkasneje pa do konca obravnave pred sodiščem oziroma do izdaje odločbe, če obravnave ni bilo.
V primeru, ko se žaljive navedbe stranke nanašajo na ravnanje sodnika, ki vodi konkreten postopek, zaradi načela nepristranosti ta sodnik ne sme odločati o kaznovanju stranke zaradi žalitve sodišča.
Ob upoštevanju povzetega stališča ESČP je sklep o kaznovanju toženca izdala sodnica, ki bi morala biti iz tega odločanja izločena. Okoliščino, da se žaljive navedbe nanašajo nanjo, je treba obravnavati kot izključitveni razlog v smislu prve točke 70. člena ZPP. S tem je sklep v delu, ki se nanaša na kaznovanje, obremenjen z bistveno kršitvijo postopka po drugi točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Razveljavitev sklepa o kaznovanju pritožbenemu sodišču omogoča, da samo, na podlagi 109. člena ZPP v zvezi z 11. členom ZPP, oceni žaljivost izjav toženca v pritožbah in da ob ugotovitvi, da gre za vsebino, ki žali sodišče, izreče tudi ustrezno denarno kazen.
Toženec bi smel v okviru pravice do izjavljanja, kar še posebej velja za pritožbo, ostro, odprto in kritično uveljavljati razloge, zaradi katerih meni, da je odločba po njegovem mnenju nezakonita, vendar bi moral to storiti na dostojen način, to je na način, ki ne bi zmanjševal ugleda in avtoritete sodišča oziroma celotnega sodstva. Kritiko odločbe in dela sodišča bi moral podati pravno argumentirano, spoštljivo in dostojno, ne pa tako, da je svoje nestrinjanje utemeljeval z negativnimi vrednostnimi ocenami in zaničljivimi izrazi o sodnici, ki je v zadevi odločala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00000163
ZVKSES člen 15, 16, 20, 23, 24, 26. OZ člen 299, 299/2, 480. ZPP člen 324, 324/3, 354, 354/1.
kupoprodajna pogodba - varstvo kupcev stanovanj - stvarne napake - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - neizročitev bančne garancije - tek zakonskih zamudnih obresti - pobotni ugovor - tričlenski izrek
Pritrditi velja sodišču prve stopnje, da ima toženka glede stvarnih napak pravico uveljavljati znižanje kupnine glede očitnih (vidnih) in skritih napak, ne glede na to, na kaj se je zadržanje kupnine ob izročitvi stanovanja nanašalo. ZVKSES se v 20. členu sicer resnično nanaša zgolj na očitne napake. Vendar pa je v smislu določbe 480. člena OZ kupcu, ki še ni plačal celotne kupnine, omogočeno uveljavljati zahtevek za znižanje kupnine, pri čemer se zakon nanaša na vse (tudi skrite) stvarne napake.
ponovno odločanje o pravdnih stroških - odsotnost pravne podlage - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - res iudicata
Sodišče prve stopnje je brez vsakršne pravne podlage ponovno odločalo o stroških postopka ter s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
predlog za preložitev naroka - opravičljiv razlog - bolezen sorodnika - trditveno in dokazno breme - nenadna in nepredvidljiva bolezen
Pritrditi je razlogovanju prvega sodišča, da bolezen sorodnika načeloma ni opravičljiv razlog za preložitev naroka. Poleg tega pa tožnik v vlogi za preložitev tudi ni podal ustrezne trditvene podlage in ni predložil ustreznih dokazov.
OZ člen 55, 55/2, 58, 1012, 1013, 1016, 1019, 1019/3, 1019/4, 1024, 1024/2. - tarifna številka 20, 20-2. ZPP člen 213.
solidarno poroštvo - subsidiarno poroštvo - zaveza kot porok in plačnik - domneva solidarnosti - konsignacijska pogodba - trajno dolžniško razmerje - določenost predmeta obveznosti - oblika poroštvene izjave - dogovorjena obličnost pogodbe - teorija o realizaciji - pripoznava terjatve - posodobljen seznam terjatev - dokazna vrednost listine - porokovi ugovori - ugovor vrstnega reda uporabe zavarovanj - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga - nerelevantni dokazi
Pri presoji vprašanja porokove vednosti o elementih poroštvene obveznosti toženke kot fizične osebe ni mogoče ločiti od njenega pravnega položaja zakonite zastopnice glavnega dolžnika. Tisto kar je toženka izvedela kot zakonita zastopnica glavnega dolžnika, je logično nujno izvedela tudi kot fizična oseba. Zaradi tega ni utemeljena pritožbena navedba, da toženka ni bila seznanjena z vsemi elementi, ki so pomembni za presojo njenega pravnega položaja porokinje.
Drugi odstavek 1024. člena OZ določa, da dolžnikova odpoved ugovorom ter dolžnikova pripoznava upnikove terjatve ne moreta imeti učinka nasproti poroku. To pa ne pomeni, da posodobljeni seznam terjatev z dne 9. 6. 2015 v postopku prisilne poravnave nad glavnim dolžnikom v tem postopku nima dokazne vrednosti. V konkretnem primeru je bistveno, da je toženka podala notarsko overjeno izjavo, da navedeni seznam terjatev resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave nad glavnim dolžnikom.
Pritožbeno sklicevanje na druga zavarovanja iz Pogodbe o konsignaciji niso utemeljena. Če je obveznost glavnega dolžnika zavarovana s poroštvom in še katerim drugim zavarovanjem, porok nima ugovora glede vrstnega reda uporabe zavarovanj, razen če je možnost takšnega ugovora izrecno določena s poroštveno pogodbo. Ker Sporazum takšnega dogovora ne vsebuje, pritožbene navedbe o tožničinem lastninskem pridržku in odstopu terjatev do končnih kupcev glavnega dolžnika, niso pravno relevantne.
Vlaganje tožb in predlogov za izvršbo samo po sebi ni protipravno dejanje. Odškodninska obveznost pobudnika sodnega postopka pa je (praviloma) podana takrat, kadar škoda izvira iz neutemeljenega (objestnega) pravdanja ali pa iz zlorabe postopka. Da bi v konkretnem primeru prvi toženec predloge za izvršbo vložil očitno brez utemeljitve ali z zlorabo postopka, da bi torej zlorabil svojo pravico do sodnega varstva, tožniki niso niti konkretno trdili niti dokazovali.
Ob zavzetem pravnem stališču o neizpodbojnosti domneve iz tretjega odstavka 256. člena OZ sodišču ni bilo treba ugotavljati namena sklenitve darilne pogodbe ter izvajati dokazov, s katerimi sta toženca želela dokazati dolžnikovo nezavedanje o možnostih škodovanja upniku.
tožba upnika za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - pravni interes za vložitev tožbe - nevknjižena lastninska pravica - nepremičnina v solastnini - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - prodaja solastne nepremičnine - vpis solastnine v zemljiško knjigo
Na podlagi petega odstavka 168. člena ZIZ upnik, ki nima listine primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Tožnik izkazuje pravni interes za tožbo, tako na podlagi sklepa nepravdnega sodišča, kakor tudi iz razloga, ker bo šele z vpisom lastninske pravice prvotoženke v zemljiško knjigo pravnoformalno lahko izvrševal solastninska upravičenja, ki mu pripadajo na stanovanju, tudi na način, kot predlaga v nepravdnem postopku, da se stanovanje proda.
V skladu s ciljem postopka za delitev solastnine, da se odpravijo solastninska razmerja (oziroma da prenehajo idealni solastninski deleži solastnikov), si je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno prizadevalo, da ostane po delitvi čim manjši del nepremičnine v solastnini. Pri tem je pravilno pojasnilo, da bi po predlogu delitve predlagateljice ostal v solastnini udeleženk postopka (vsake do 1/2) del zemljišča v izmeri 40 m2, po predlogu nasprotne udeleženke pa bistveno večji del, in sicer zemljišče v izmeri 223 m2, kar je bil tudi eden izmed razlogov, da predlogu delitve nasprotne udeleženke ni sledilo.
Ker je bil namen izdane začasne odredbe posestno stanje urediti zgolj začasno (in sicer do pravnomočne odločitve v tej pravdi), tožnik pravnega interesa za tožbo oziroma z njo zahtevano pravno varstvo ni izgubil. Na drugi strani pa bi pritrditev stališču tožene stranke hkrati pomenila, da bi bil pomen regulacijskih začasnih odredb v motenjskih sporih dejansko izničen. In to navkljub okoliščini, da je lahko zaradi varstva pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) oziroma nastankom nenadomestljive (težko nadomestljive škode) njihova izdaja tudi v tovrstnih sporih nujno potrebna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082763
OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - škodne posledice - vzročna zveza med škodo in prometno nesrečo - predhodne poškodbe - okoliščine primera - odškodnina za strah - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - načelo objektivne pogojenosti odškodnin - obrazložitev sodbe - obrazložitvena pomanjkljivost
To, da sodišče prve stopnje pri uporabi načela objektivne pogojenosti ni transparentno, predstavlja obrazložitveno pomanjkljivost. Vendar vsaka obrazložitvena pomanjkljivost še ne predstavlja kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Res je, da sodba o uporabi načela objektivne pogojenosti nima konkretnih razlogov. A ker so računalniške in knjižne baze sodne prakse javno dostopne, jo je še vedno mogoče preizkusiti.
vračunanje v dedni delež - stroški za preživljanje dediča - stroški preživljanja in šolanja - odločilne okoliščine
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da zapustnica ni v taki meri krila izdatkov šolanja toženke, ki bi upravičevali njihovo vračunanje v njen dedni delež na podlagi 54. člena ZD. Dokazni postopek je pokazal, da je zapustnica po svojih močeh, enakovredno poskrbela za preživljanje obeh otrok in da toženka v primerjavi s tožnikom ni bila privilegirana.
Dejstvo, da je toženka v času nadaljnjega šolanja živela doma pri zapustnici, tožnik pa v internatu, še ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 54. člena ZD. Toženka se je odločila za izobraževanje, ki ji je omogočalo življenje doma. Nasprotno pa se je tožnik odločil za vojaški poklic, kar je bilo povezano z odhodom od doma in bivanjem v internatu.
prijava terjatve v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - stroški postopka - nastanek terjatve za plačilo pravdnih stroškov - stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti
Zahteva za prijavo pravdnih stroškov iz 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP nanaša zgolj na primere, ko je bilo o stroških pravdnega postopka odločeno s sodno odločbo. To pomeni, da stroški, ki sta jih pravdni stranki imeli v postopku do trenutka začetka stečajnega postopka, o katerih se ni bilo odločeno s sodno odločbo, niso takšna terjatev, za katero drugi odstavek 60. člena določa, da jo je treba prijaviti, ker bi sicer prenehala.
Nepoznavanja slovenskega jezika stranke, ki podpiše pogodbo v slovenščini, ne odvezuje obveznosti, ki jo s to pogodbo prevzame, saj je treba morebitno nepoznavanje prevzetih obveznosti pripisati skrajni neskrbnosti stranke same.
OZ člen 341, 341/1, 349, 364, 364/1, 364/2, 365, 369, 369/4. ZPP člen 5, 5/1, 7, 7/1, 7/2.
zastaranje - začetek teka zastaranja - konec teka roka za zastaranje - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja
Ni nujno potrebno, da bi bil podpis tožene stranke enak "uradnemu" podpisu na osebni izkaznici, pač pa je bistvena ugotovitev, da je tožena stranka svoje ime in priimek na IOP lastnoročno zapisala v znak strinjanja z njegovo vsebino. Po določbi prvega odstavka 364. člena OZ se zastaranje pretrga, ko dolžnik pripozna dolg. Kot način pripoznave OZ v drugem odstavku 364. člena na prvem mestu predvideva dolžnikovo izjavo upniku, za katero pa ne določa oblike. Pred upnikom podpisan izpisek odprtih postavk z natančno določeno upnikovo terjatvijo, podpisan v znak, da se s terjatvijo strinja, vsekakor predstavlja takšno dolžnikovo pripoznavo.
začasna odredba zaradi zavarovanja denarne terjatve - izvedba glavne obravnave - načelo smotrnosti naroka - načelo hitrosti
V postopku obravnavanja predloga za izdajo začasne odredbe sodišče narok izvede le takrat, kar je to smotrno. Pri ocenjevanju smotrnosti naroka mora biti upoštevano načelo hitrosti. V sodni praksi je v postopkih odločanja o začasnih odredbah izvedba naroka prej izjema kot pravilo.
izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - nepogojna terjatev - priznana in prerekana terjatev - pogojna terjatev - preizkus prijavljenih terjatev
Izjava upravitelja o prijavljeni terjatvi ne more biti vezana na kakršenkoli pogoj in je torej lahko samo nepogojna.
Ob tem, ko sta pritožnika v prijavi terjatev uveljavljala nepogojno denarno terjatev, izjave upravitelja, da to terjatev priznava pod odložnim pogojem, ni mogoče razlagati kot priznanje prijavljene terjatve, temveč kot nasprotovanje terjatvama pritožnikov, zato njuni terjatvi spadata v kategorijo prerekanih terjatev s strani stečajnega upravitelja.
članstvo v društvu - prenehanje članstva v lovski družini - upravni odbor - protispisnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožniku članstvo pri toženki nastopilo že 1. 1. 2014 in je zato po 1. 1. 2014 lahko šlo le za prenehanje članstva, kljub drugačni pravni razlagi toženke.