ZLNDL člen 2, 7. SPZ člen 43. ZTLR člen 28. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 37, 38, 39. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnegaznačaja (1968) člen 5, 5/1, 5/2, 6, 7, 10.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - promet z nepremičninami v družbeni lastnini - prenos pravice uporabe - nedovoljeno razpolaganje - lastninjenje stavbnih zemljišč - priposestvovanje - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverni posestnik
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da razpolaganje s pravico uporabe na sporni parceli ni bilo v nasprotju s tedaj veljavnimi predpisi zato, ker sta po sklenitvi pogodbe pravna prednika zgradila na zemljišču objekt še preden je bila pravice uporabe vknjižena na pravno prednico toženke. Za veljaven prenos pravice uporabe glede na določbo 6. in 7. člena Zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja bi šlo le v primeru, v kolikor bi prejšnji imetnik pravice uporabe J. B. s pogodbo z dne 20. 5. 1970 na pravno prednico prve tožnice to pravico prenesel skupaj s stavbo ali z drugim na tem zemljišču zgrajenim objektom. Tako pa je na prednike prenesel v nasprotju s tedaj veljavnim zakonom le pravico uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču, na katerem sta sama kasneje zgradila objekt brez gradbenega dovoljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00000975
SZ-1 člen 4, 4/2, 84, 84/4, 95, 111. OZ člen 615. ZPP člen 286b, 286b/1.
najemna pogodba za nedoločen čas - zavrnitev dokaznega predloga - ustna sprememba pogodbe - definicija stanovanja - podaljšanje najema za določen čas - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Ne SZ-1 (in OZ) ne sodna praksa ne omogočata, da bi se stanovanjsko najemno razmerje za določen čas spremenilo v najemno razmerje za nedoločen čas ustno, kaj šele molče ali konkludentno, za kar se zavzema tožnik.
odmera pravdnih stroškov v odškodninskem sporu - uspeh stranke glede temelja in višine odškodnine - ločeno obravnavanje - nastanek znatnih stroškov v zvezi s temeljem
Način ugotavljanja uspeha stranke v postopku ločeno glede temelja in ločeno glede višine odškodnine je sprejemljiv samo v tistih primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
Pri odškodninski tožbi spada v postopek odločanja o temelju odločitev o obstoju vseh predpostavk odškodninske odgovornosti. Sodišče zato, ko odloča o temelju, ne ugotavlja le obstoja nedopustnega ravnanja ter odgovornosti, ampak tudi vzročno zvezo in škodo; če gre za objektivno odgovornost, pa poleg škodnega dogodka ugotavlja tudi škodo in vzročno zvezo. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje tako obstoj škode kot vzročne zveze ugotavljalo (tudi) z izvedencem medicinske stroke. Ti stroški, ki so bili glede na višino zahtevka znatni, tako niso nastali le v zvezi z ugotavljanjem višine odškodnine. Sodišče prve stopnje je končni uspeh strank zato pravilno vrednotilo kot rezultat aritmetične sredine obeh „delnih“ uspehov.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti - sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Sodišče je v zemljiškoknjižnem postopku omejeno le na presojo zakonskih pogojev za predlagani vpis in se ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti teka postopka zavarovanja in samega sklepa o zavarovanju, ki predstavlja podlago za vpis.
ponovno odločanje o pravdnih stroških - odsotnost pravne podlage - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - res iudicata
Sodišče prve stopnje je brez vsakršne pravne podlage ponovno odločalo o stroških postopka ter s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00000163
ZVKSES člen 15, 16, 20, 23, 24, 26. OZ člen 299, 299/2, 480. ZPP člen 324, 324/3, 354, 354/1.
kupoprodajna pogodba - varstvo kupcev stanovanj - stvarne napake - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - neizročitev bančne garancije - tek zakonskih zamudnih obresti - pobotni ugovor - tričlenski izrek
Pritrditi velja sodišču prve stopnje, da ima toženka glede stvarnih napak pravico uveljavljati znižanje kupnine glede očitnih (vidnih) in skritih napak, ne glede na to, na kaj se je zadržanje kupnine ob izročitvi stanovanja nanašalo. ZVKSES se v 20. členu sicer resnično nanaša zgolj na očitne napake. Vendar pa je v smislu določbe 480. člena OZ kupcu, ki še ni plačal celotne kupnine, omogočeno uveljavljati zahtevek za znižanje kupnine, pri čemer se zakon nanaša na vse (tudi skrite) stvarne napake.
Pravni interes za pritožbo je predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Če ni pravnega interesa za pritožbo, je nedovoljena in zato nedopustna. Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Kadar si oseba z vloženo pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja oz. izpodbijana odločitev v njen pravni položaj ne posega, pa nima pravnega interesa za pritožbo.
Tožnik za obravnavano pritožbo nima več pravnega interesa, saj si svojega pravnega položaja z vsebinsko odločitvijo v tej zadevi ne more več izboljšati, ker je bil njegov ugovor o materialnopravno zmotnem znižanju odškodnine zaradi invalidnine že upoštevan v pravnomočni sodbi.
Ker je bil namen izdane začasne odredbe posestno stanje urediti zgolj začasno (in sicer do pravnomočne odločitve v tej pravdi), tožnik pravnega interesa za tožbo oziroma z njo zahtevano pravno varstvo ni izgubil. Na drugi strani pa bi pritrditev stališču tožene stranke hkrati pomenila, da bi bil pomen regulacijskih začasnih odredb v motenjskih sporih dejansko izničen. In to navkljub okoliščini, da je lahko zaradi varstva pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) oziroma nastankom nenadomestljive (težko nadomestljive škode) njihova izdaja tudi v tovrstnih sporih nujno potrebna.
Posledica obvestila dolžniku (toženi stranki) o odstopu terjatve zavarovalnici je, da od trenutka, ko je seznanjen o odstopu terjatve, lahko veljavno izpolni svojo obveznost samo novemu upniku (zavarovalnici). Toženčeva obveznost vračila kredita bi prenehala samo v primeru, če bi jo izpolnil. V pritožbenem postopku ni spora o okoliščini, da terjatev po kreditni pogodbi z dne 29. 5. 2005 za glavnico 4.485,74 EUR s pripadki ni bila plačana in ker je tožeča stranka z obvestilom o zavrnitvi zahtevka za plačilo zavarovalnine z dne 23. 8. 2012 (A20) dokazala, da ima interes za izpolnitev toženčeve obveznosti, ker do zakonite subrugacije v smislu 275. člena OZ, ni prišlo, pritožbena navedba o pomanjkanju aktivne legitimacije, ni utemeljena.
V skladu s ciljem postopka za delitev solastnine, da se odpravijo solastninska razmerja (oziroma da prenehajo idealni solastninski deleži solastnikov), si je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno prizadevalo, da ostane po delitvi čim manjši del nepremičnine v solastnini. Pri tem je pravilno pojasnilo, da bi po predlogu delitve predlagateljice ostal v solastnini udeleženk postopka (vsake do 1/2) del zemljišča v izmeri 40 m2, po predlogu nasprotne udeleženke pa bistveno večji del, in sicer zemljišče v izmeri 223 m2, kar je bil tudi eden izmed razlogov, da predlogu delitve nasprotne udeleženke ni sledilo.
posojilna pogodba - soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe - odgovornost zakoncev za dolgove - odgovornost zakoncev za najeto posojilo - obveznosti, ki jih zakonec prevzame v času trajanja zakonske zveze - odgovornost zakoncev za dolg enega od zakoncev - konkludentno soglasje
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi soprogova obveznost iz posojilne pogodbe po splošnih predpisih obremenjevala tudi toženko niti da bi šlo za obveznost, nastalo v zvezi s skupnim premoženjem ali za obveznost, ki jo je prevzel en zakonec za tekoče potrebe družine. Ne gre torej za kakšno od obveznosti, za katere bi odgovarjala oba zakonca, nasprotno - gre za obveznost iz prvega odstavka 56. člena ZZZDR. Tožbenemu zahtevku je sodišče prve stopnje ugodilo s sklicevanjem na 52. člen ZZZDR in z obrazložitvijo, da je toženkin soprog obveznost sprejel ob konkludentnem soglasju toženke, zaradi česar po drugem odstavku 56. člena ZZZDR zanjo odgovarja tudi ona. Takšna ugotovitev (o konkludentnem soglasju) bi ugoditev tožbenemu zahtevku utemeljevala le, če bi šlo za obveznost v zvezi s skupnim premoženjem (52. člen ZZZDR namreč ureja upravljanje s skupnim premoženjem). V obravnavani zadevi po ugotovitvah sodišča prve stopnje ni šlo za posle v zvezi s skupnim premoženjem, posojilo po ugotovitvah sodišča prve stopnje ni bilo pridobljeno za pridobitev skupnega premoženja ali potrebe družine, zato je nesmiselno ugotavljanje konkludentnega strinjanja toženke s takšnim poslom.
Delovno sodišče je pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Odškodninski spori se uvrščajo med take spore, s tem da je to sodišče pristojno tudi za tiste odškodninske spore, v katerih kot sospornik na toženi stranki nastopa tudi zavarovalnica. Prva in drugotoženi stranki sta fizični osebi, ki naj bi povzročili škodo tožnici, na njenem delovnem mestu. Tožene stranke so navadni sosporniki in tudi njihova odgovornost je drugačna.
Ob zavzetem pravnem stališču o neizpodbojnosti domneve iz tretjega odstavka 256. člena OZ sodišču ni bilo treba ugotavljati namena sklenitve darilne pogodbe ter izvajati dokazov, s katerimi sta toženca želela dokazati dolžnikovo nezavedanje o možnostih škodovanja upniku.
URS člen 14. ZPP člen 224, 224/4, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15. Konvencija o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen člen 8. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 25, 26, 39, 45, 49, 86, 86/2.
Na pomanjkljivost blaga (neistovetnost blaga v smislu CISG) je mogoče opozoriti tudi ustno, tako da zapisnik o pomanjkljivosti čebule oziroma pisna reklamacija nista potrebna.
Če dobavljeno blago ni bilo ustrezno, to predstavlja bistveno kršitev pogodbe v smislu 25. člena CISG.
Ni vselej tako, da stranka negativnih dejstev ne more dokazovati. Dokazovati negativno dejstvo, to je, da tožena stranka ni pravočasno grajala neustreznosti dobavljenega blaga, je možno tako, da se od tožene stranke zahteva, naj dokaže pravočasnost ustnega (telefonskega) grajanja napak, kar pa je kot že pojasnjeno toženi stranki uspelo in je ta tako dokazala obstoj zanikanega dejstva.
obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - odstop terjatve - seznanitev z odstopom sporne terjatve - posledice cesije na potek pravde
Toženec neutemeljeno vztraja v pritožbi, da bi novo dejstvo (odstop terjatve), če bi bilo upoštevano pri izdaji odločbe na prvi stopnji, pripeljalo do ugodnejšega položaja zanj, saj bi bil tožbeni zahtevek zavrnjen.
V konkretni zadevi je odločilno, da je bil toženec z odstopom sporne terjatve seznanjen šele po izdaji sodbe sodišča prve stopnje in je šele takrat prišel v položaj, ko je bil dolžan izpolniti obveznost stranskemu intervenientu (do takrat pa tožeči stranki). Odstop terjatve vpliva na dolžnikov pravni položaj šele tedaj, ko ga odstopnik o tem obvesti. Dokler je cesija posel med cedentom in cesionarjem (prevzemnikom terjatve), učinkuje samo v razmerju med njima. Sama sklenitev cesijske pogodbe in sklicevanje na njene posledice glede na zgoraj pojasnjeno ni obnovitveni razlog.
Ker namen pogodbenikov, da bi tožnico izigrali ozirom prikrajšali za dedno pravico, ni izkazan, sporazum o delitvi premoženja ni nedopusten ali nemoralen. Za življenja staršev izvedena delitev premoženja, k ustvaritvi katerega je potomec prispeval, je pričakovana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00001456
KZ-1 člen 171, 171/1, 171/4. ZKP člen 52, 52/1.
enovito kaznivo dejanje - dokončano kaznivo dejanje - kontinuirano obnavljanje prepovedane posledice skozi daljše časovno obdobje - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolno nasilje - zakonska zveza - predlog za pregon - pravočasnost predloga - vsebina predloga - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - čas izvršitve
"Trpljenje" spolnih dejanj, kar je abstraktni zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 171. člena KZ-1, je bilo pri oškodovanki izrazito kontinuirano, saj je bila vse obdobje (tudi v krajšem "vmesnem času", ko je obtoženec sicer ni izvedbeno spolno zlorabljal) pod stalnim vtisom ustrahovanosti ter konstantne viktimizacijske izkušnje objekta spolne zlorabe. Ne glede na dejstvo, da je očitano kaznivo dejanje seveda mogoče storiti tudi v enem samem historičnem dogodku, bi bilo po dejanski (življenjski) in dogmatski plati v konkretnih okoliščinah nesprejemljivo ter pravzaprav nevzdržno, kolikor obtoženčevih izvršitvenih ravnanj ne bi šteli za eno(vito) kaznivo dejanje, dokončano z iztekom roka, zajetega v opisu obtožnice.
Izhajajoč iz že predstavljene materialnopravne vsebine kaznivega dejanja je tudi sicer nesprejemljivo naziranje zagovornika, da lahko predlog za pregon zajema le obtoženčeva izvršitvena ravnanja v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za pregon, ne pa tudi predhodnih kontinuiranih izvršitev kot dela enotne kriminalne vsebine - stalnega obnavljanja prepovedane posledice.
članstvo v društvu - prenehanje članstva v lovski družini - upravni odbor - protispisnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožniku članstvo pri toženki nastopilo že 1. 1. 2014 in je zato po 1. 1. 2014 lahko šlo le za prenehanje članstva, kljub drugačni pravni razlagi toženke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010354
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 186, 186/1. ZKP člen 18, 18/2, 371, 371/, 371/1-8, 371/2, 372, 373.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati - nedovoljen dokaz - odredba o hišni preiskavi - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Preizkušnja utemeljenosti razlogov za sum pri odreditvi hišne preiskave.
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-1.. ZZZDR člen 105, 129a, 129a/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine - načelo formalne legalitete - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - neobstoj izvršilnega naslova - skupno starševstvo - preživninska obveznost staršev
Opredelitev preživnine v obravnavani sodbi nima pomena samostojnega izvršilnega naslova za plačilo preživnine vsakega od staršev otroku, kot neutemeljeno meni upnik. Tako razumevanje bi pripeljalo do absurdne situacije, da bi upnik kot otrok prejel preživnino, ki krije njegove mesečne potrebe dvakrat. Prvič v okviru izvrševanja skupnega starševstva in drugič celotno preživnino še v denarju, kar je nesprejemljivo z vidika namena preživnine.