ZPP člen 224, 224/1, 224/4, 339, 339/2, 339/2-8, 372.
kršitev pravice do izjave - nepravilna vročitev - vročilnica kot dokaz - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - opravičena odsotnost - pavšalno zatrjevanje
Za trditev o tem, da je bil na naslovu vročanja daljši čas odsoten, pritožnik ni predložil nobenega dokaza in gre torej za gole dejanske trditve. Z njegovimi dejanskimi navedbami pa domneve o resničnosti vsebine javne listine (prvi odstavek 224. člena ZPP) ni mogoče izpodbiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000235
SPZ člen 67, 67/3, 99, 99/2, 100. SZ-1 člen 29, 29/2.
večstanovanjska stavba - varstvo solastnine - soglasje solastnika - posel, ki presega redno upravljanje - posel rednega upravljanja - dejanska etažna lastnina - poseg v skupne dele objekta - soglasje etažnega lastnika - povrnitev škode zaradi protipravnega vznemirjanja lastninske pravice
Ni bistveno, ali je bila v konkretni zadevi vzpostavljena t. i. dejanska etažna lastnina in je podstrešje predstavljalo skupno lastnino pravdnih strank, ali pa je šlo za stavbo v solastnini, kar vključuje tudi podstrešje. V obeh primerih bi namreč prvi toženec pred posegom moral pridobiti tožnikovo soglasje, in sicer v primeru etažne lastnine na podlagi drugega odstavka 29. člena SZ-1, v primeru solastnine pa zato, ker gre za posel, ki presega redno upravljanje nepremičnine.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti - sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Sodišče je v zemljiškoknjižnem postopku omejeno le na presojo zakonskih pogojev za predlagani vpis in se ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti teka postopka zavarovanja in samega sklepa o zavarovanju, ki predstavlja podlago za vpis.
Ker je bil namen izdane začasne odredbe posestno stanje urediti zgolj začasno (in sicer do pravnomočne odločitve v tej pravdi), tožnik pravnega interesa za tožbo oziroma z njo zahtevano pravno varstvo ni izgubil. Na drugi strani pa bi pritrditev stališču tožene stranke hkrati pomenila, da bi bil pomen regulacijskih začasnih odredb v motenjskih sporih dejansko izničen. In to navkljub okoliščini, da je lahko zaradi varstva pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) oziroma nastankom nenadomestljive (težko nadomestljive škode) njihova izdaja tudi v tovrstnih sporih nujno potrebna.
Posledica obvestila dolžniku (toženi stranki) o odstopu terjatve zavarovalnici je, da od trenutka, ko je seznanjen o odstopu terjatve, lahko veljavno izpolni svojo obveznost samo novemu upniku (zavarovalnici). Toženčeva obveznost vračila kredita bi prenehala samo v primeru, če bi jo izpolnil. V pritožbenem postopku ni spora o okoliščini, da terjatev po kreditni pogodbi z dne 29. 5. 2005 za glavnico 4.485,74 EUR s pripadki ni bila plačana in ker je tožeča stranka z obvestilom o zavrnitvi zahtevka za plačilo zavarovalnine z dne 23. 8. 2012 (A20) dokazala, da ima interes za izpolnitev toženčeve obveznosti, ker do zakonite subrugacije v smislu 275. člena OZ, ni prišlo, pritožbena navedba o pomanjkanju aktivne legitimacije, ni utemeljena.
prijava terjatve v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - stroški postopka - nastanek terjatve za plačilo pravdnih stroškov - stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti
Terjatev nastane, ko sodišče potrebne pravdne stroške, ki jih je stranka zahtevala in priglasila, odmeri in odloči o njihovi povrnitvi. Če stranki nastanejo določeni pravdni stroški med ali zaradi pravdnega postopka, to še ne pomeni, da obstaja tudi obveznost nasprotne stranke do njihove povrnitve. Zmotno je zato pritožbeno sklicevanje na določilo prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP. Ne gre namreč za terjatev, nastalo do začetka stečajnega postopka, zato tudi ni mogoče pritrditi pritožbi, da pravdno sodišče o pravdnih stroških zaradi začetka postopka osebnega stečaja nad toženo stranko ne bi smelo odločiti.
Pravni interes za pritožbo je predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Če ni pravnega interesa za pritožbo, je nedovoljena in zato nedopustna. Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Kadar si oseba z vloženo pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja oz. izpodbijana odločitev v njen pravni položaj ne posega, pa nima pravnega interesa za pritožbo.
Tožnik za obravnavano pritožbo nima več pravnega interesa, saj si svojega pravnega položaja z vsebinsko odločitvijo v tej zadevi ne more več izboljšati, ker je bil njegov ugovor o materialnopravno zmotnem znižanju odškodnine zaradi invalidnine že upoštevan v pravnomočni sodbi.
skrajšani kazenski postopek - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - dovoljenost pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev nedovoljenih dokazov - predobravnavni narok - glavna obravnava
Ker je obdolžena A. A. podala predlog za izločitev nedovoljenih dokazov po razpisu glavne obravnave (torej ne pred razpisom predobravnavnega naroka oziroma na samem predobravnavnem naroku, kot je to storil obdolženi B. B.) in je sodnica ta predlog s sklepom zavrnila, se ob upoštevanju določil prvega, drugega in tretjega odstavka 435. člena ZKP, pritožbi obtoženih zoper izpodbijani sklep izkažeta kot nedovoljeni. Obravnavani sklep se namreč lahko izpodbija le s pritožbo zoper sodbo (četrti odstavek 340. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001079
ZPP člen 285. OZ člen 179, 352.
delna sodba na podlagi pripoznave - odvetniška napaka - povrnitev nepremoženjske škode - udarec v prsni koš - udarnina in odrgnina kolena - materialna škoda - subjektivni rok za zastaranje - materialno procesno vodstvo
Sodišče je zmotno uporabilo določbo 352. člena OZ, ki med drugim določa, da teče zastaranje od takrat, ko je oškodovanec izvedel za škodo in za storilca. Za škodo je tožnik izvedel, ko je pridobil izvedeniško mnenje in je izvedel višino škode.
URS člen 14. ZPP člen 224, 224/4, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15. Konvencija o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen člen 8. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 25, 26, 39, 45, 49, 86, 86/2.
Na pomanjkljivost blaga (neistovetnost blaga v smislu CISG) je mogoče opozoriti tudi ustno, tako da zapisnik o pomanjkljivosti čebule oziroma pisna reklamacija nista potrebna.
Če dobavljeno blago ni bilo ustrezno, to predstavlja bistveno kršitev pogodbe v smislu 25. člena CISG.
Ni vselej tako, da stranka negativnih dejstev ne more dokazovati. Dokazovati negativno dejstvo, to je, da tožena stranka ni pravočasno grajala neustreznosti dobavljenega blaga, je možno tako, da se od tožene stranke zahteva, naj dokaže pravočasnost ustnega (telefonskega) grajanja napak, kar pa je kot že pojasnjeno toženi stranki uspelo in je ta tako dokazala obstoj zanikanega dejstva.
ustanovitev stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - prava stvarna služnost - lažje izvrševanje lastninske pravice - vezanost na nepremičnino kot celoto - vsebina uporabe sosednje nepremičnine - raba nepremičnine za korist dejavnosti
Postavitev gostinskih miz in stolov na sosednji nepremičnini, ne predstavlja prave stvarne služnosti, ki bi jo bilo mogoče priposestvovati.
oškodovanec kot tožilec - škoda povzročena s kaznivim dejanjem - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - stopnja verjetnosti - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe
Tožeča stranka je podala vse elemente kaznivega dejanja zlorabe položaja po prvem odstavku 244. člena KZ, med drugim pridobitev premoženjske koristi družbi T., d. o. o. na škodo tožeče stranke.
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo z vprašanjem, ali je bila škoda, katere povrnitev zahteva v tem postopku tožeča stranka, povzročena s kaznivim dejanjem tožene stranke, ter pravilno zaključilo, da je tožeča stranka z verjetnostjo izkazala, da ji je bila vtoževana škoda povzročena s kaznivim dejanjem, glede na to, da je sklep o uvedbi preiskave, ki potrjuje utemeljen sum, da je tožena stranka storila kaznivo dejanje zlorabe položaja, postal pravnomočen.
prijava terjatve v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - stroški postopka - nastanek terjatve za plačilo pravdnih stroškov - stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti
Zahteva za prijavo pravdnih stroškov iz 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP nanaša zgolj na primere, ko je bilo o stroških pravdnega postopka odločeno s sodno odločbo. To pomeni, da stroški, ki sta jih pravdni stranki imeli v postopku do trenutka začetka stečajnega postopka, o katerih se ni bilo odločeno s sodno odločbo, niso takšna terjatev, za katero drugi odstavek 60. člena določa, da jo je treba prijaviti, ker bi sicer prenehala.
ZLNDL člen 2, 7. SPZ člen 43. ZTLR člen 28. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 37, 38, 39. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnegaznačaja (1968) člen 5, 5/1, 5/2, 6, 7, 10.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - promet z nepremičninami v družbeni lastnini - prenos pravice uporabe - nedovoljeno razpolaganje - lastninjenje stavbnih zemljišč - priposestvovanje - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverni posestnik
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da razpolaganje s pravico uporabe na sporni parceli ni bilo v nasprotju s tedaj veljavnimi predpisi zato, ker sta po sklenitvi pogodbe pravna prednika zgradila na zemljišču objekt še preden je bila pravice uporabe vknjižena na pravno prednico toženke. Za veljaven prenos pravice uporabe glede na določbo 6. in 7. člena Zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja bi šlo le v primeru, v kolikor bi prejšnji imetnik pravice uporabe J. B. s pogodbo z dne 20. 5. 1970 na pravno prednico prve tožnice to pravico prenesel skupaj s stavbo ali z drugim na tem zemljišču zgrajenim objektom. Tako pa je na prednike prenesel v nasprotju s tedaj veljavnim zakonom le pravico uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču, na katerem sta sama kasneje zgradila objekt brez gradbenega dovoljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00000975
SZ-1 člen 4, 4/2, 84, 84/4, 95, 111. OZ člen 615. ZPP člen 286b, 286b/1.
najemna pogodba za nedoločen čas - zavrnitev dokaznega predloga - ustna sprememba pogodbe - definicija stanovanja - podaljšanje najema za določen čas - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Ne SZ-1 (in OZ) ne sodna praksa ne omogočata, da bi se stanovanjsko najemno razmerje za določen čas spremenilo v najemno razmerje za nedoločen čas ustno, kaj šele molče ali konkludentno, za kar se zavzema tožnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010354
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 186, 186/1. ZKP člen 18, 18/2, 371, 371/, 371/1-8, 371/2, 372, 373.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati - nedovoljen dokaz - odredba o hišni preiskavi - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Preizkušnja utemeljenosti razlogov za sum pri odreditvi hišne preiskave.
Dogovor med tožnikom in pravnim prednikom toženke je bil, da bo v primeru tožnikovega uspeha s prerekanjem terjatve pravni prednik toženke plačal tožniku določen delež izplačanega zneska, ki bi mu dodatno pripadel v stečajnem postopku zaradi uspelega izpodbijanja prerekane terjatve. V sodbi je ugotovljeno, da se je tožnik spustil v pravde (da je v njih nastopal), ki so tekle zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Kaj vse je v sklopu nastopanja v teh pravdah opravil, ni pomembno, ker dogovorjeno plačilo ni bilo vezano na posamezno opravilo. Pomemben je le končni rezultat, to je povečano poplačilo terjatve pravnega prednika toženke v stečajnem postopku na račun tožnikovega uspešnega izpodbijanja prerekane terjatve. Da je do navedenega prišlo (in v kakšni višini), pa je tožnik navedel.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 403, 403/1.
ugovor proti odpustu obveznosti - lahkomiselnost upnika - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - aktivna legitimacija za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - banka - poroštvena pogodba - načelo vestnosti in poštenja
Vprašanje zavarovanja terjatve s hipoteko ni relevantno za vprašanje, ali ima upnica pravni interes za ugovor. Po določbi 403. člena ZFPPIPP lahko namreč vsak upnik (ali upravitelj) vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti. Nobene zakonske podlage torej ni, da bi se upniku z zavarovano terjatvijo odreklo pravica do ugovora proti odpustu obveznosti, kot to zmotno meni dolžnica. Ker ima vlagateljica ugovora v obravnavani zadevi položaj upnika, ima s tem tudi procesno legitimacijo za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.
Upnik bi ob vsaj minimalni skrbnosti moral oceniti, da glavni dolžnik ni sposoben poravnati obveznosti. Dolžničino premoženje je upnik ocenil kot „skromno“, pa je kljub očitno (dobremu) poznavanju premoženjskega stanja glavnega dolžnika in poroka, z dolžnico dolžnico sklenil (še) sporno poroštveno pogodbo. Čeprav drži očitek dolžnici, da bi se morala zavedati, da ima zelo nizke dohodke in že prevzete obveznosti, zaradi česar dodatno prevzemanje obveznosti ni primerno, pa isto velja za upnico (banko): ob tako nizkih dohodkih in premoženju, ki je že bilo predhodno obremenjeno, bi se upnica ob minimalni skrbnosti morala zavedati, da dolžnica dodatno prevzetih obveznosti ne bo mogla izpolnjevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00001456
KZ-1 člen 171, 171/1, 171/4. ZKP člen 52, 52/1.
enovito kaznivo dejanje - dokončano kaznivo dejanje - kontinuirano obnavljanje prepovedane posledice skozi daljše časovno obdobje - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolno nasilje - zakonska zveza - predlog za pregon - pravočasnost predloga - vsebina predloga - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - čas izvršitve
"Trpljenje" spolnih dejanj, kar je abstraktni zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 171. člena KZ-1, je bilo pri oškodovanki izrazito kontinuirano, saj je bila vse obdobje (tudi v krajšem "vmesnem času", ko je obtoženec sicer ni izvedbeno spolno zlorabljal) pod stalnim vtisom ustrahovanosti ter konstantne viktimizacijske izkušnje objekta spolne zlorabe. Ne glede na dejstvo, da je očitano kaznivo dejanje seveda mogoče storiti tudi v enem samem historičnem dogodku, bi bilo po dejanski (življenjski) in dogmatski plati v konkretnih okoliščinah nesprejemljivo ter pravzaprav nevzdržno, kolikor obtoženčevih izvršitvenih ravnanj ne bi šteli za eno(vito) kaznivo dejanje, dokončano z iztekom roka, zajetega v opisu obtožnice.
Izhajajoč iz že predstavljene materialnopravne vsebine kaznivega dejanja je tudi sicer nesprejemljivo naziranje zagovornika, da lahko predlog za pregon zajema le obtoženčeva izvršitvena ravnanja v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za pregon, ne pa tudi predhodnih kontinuiranih izvršitev kot dela enotne kriminalne vsebine - stalnega obnavljanja prepovedane posledice.
začasna odredba zaradi zavarovanja denarne terjatve - izvedba glavne obravnave - načelo smotrnosti naroka - načelo hitrosti
V postopku obravnavanja predloga za izdajo začasne odredbe sodišče narok izvede le takrat, kar je to smotrno. Pri ocenjevanju smotrnosti naroka mora biti upoštevano načelo hitrosti. V sodni praksi je v postopkih odločanja o začasnih odredbah izvedba naroka prej izjema kot pravilo.