ZPP člen 13, 13/1, 305. ZBan-1 člen 261, 261e, 347, 350, 350a.
prekinitev postopka - dejansko in pravno vprašanje - predhodno vprašanje - primernost kvalificiranega imetnika - imetniki pravic
Pritožnica pravilno opozarja, da je treba upoštevati, da imetnikom kvalificiranih pravic po določilih ZBan-1 ni bilo omogočeno, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu kljub dejstvu, da so bile z omenjeno odločbo (lahko) prizadete tudi njihove pravice. Tožena stranka, ki je bila legitimirana za izpodbijanje nezakonite odločbe o izrednem ukrepu Banke Slovenije, pa tovrstne tožbe ni vložila. Odškodninski postopek proti Banki Slovenije po določbah ZBan-1 je zato edini postopek, v katerem imajo imetniki kvalificiranih pravic možnost za ugotovitev pravilnosti dejanske in pravne podlage za izrek izrednih ukrepov Banke Slovenije. Prav opustitev vložitve tožbe za presojo vprašanja pravilnost in zakonitosti odločb Banke Slovenije s strani tožene stranke po 347. členu ZBan-1 je eden od razlogov, da je tožeča stranka proti toženi stranki vložila predmetno tožbo.
Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da izpodbijana ureditev imetnikom kvalificiranih pravic ni zagotavljala učinkovitega sodnega varstva, saj niso imeli dostopa do informacij in podatkov v zvezi z oceno vrednosti sredstev bank in druge dokumentacije. Ugotovilo je, da je zaradi konteksta strokovno izrazito zahtevnega spora podano procesno neravnotežje. Zaradi njega bi morala Banka Slovenije izkazati, zakaj je bil izrek izrednega ukrepa potreben. Ugotovilo je tudi, da ZPP ne predvideva posebnih postopkov kolektivnega sodnega sodnega varstva, ki bi zagotovili hitrost, ekonomičnost in uniformnost odločanja v sporih med imetniki izbrisanih in konvertiranih pravic ter Banko Slovenije. Vse navedeno, kar velja za razmerje imetnikov kvalificiranih pravic do Banke Slovenije, smiselno velja tudi za razmerje imetnikov kvalificiranih pravic do bank izdajateljic. Ob upoštevanju prej naštetih razlogov, ki izhajajo iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, je zato edino smotrno, ekonomično in ustavno skladno, da so vprašanja, ki zadevajo pravilnost predpostavk za izdajo odločb Banke Slovenije in so skupna vsem odškodninskim postopkom imetnikov kvalificiranih pravic, rešena na enak način za vse odškodninske postopke. Ob upoštevanju povezanosti dejanskih in pravnih vprašanj, ki se bodo reševala v odškodninskih postopkih proti Banki Slovenije in v odškodninskih postopkih proti poslovnim bankam, je treba razmerje med navedenima postopkoma razlagati tako, da predstavlja odločitev o tožbi za povrnitev škode zoper Banko Slovenije v razmerju do postopka, v katerem imetniki kvalificiranih pravic od banke zahtevajo povrnitev škode zaradi opustitve izpodbijanja istih odločb o izrednih ukrepih Banke Slovenije, predhodno vprašanje v postopkih zoper poslovne banke (prvi odstavek 13. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082781
OZ člen 661, 662, 662/1, 663/3. ZPP člen 216.
gradbena pogodba - jamčevanje za napake - skrite napake - odgovornost za solidnost gradbe - posredna škoda - refleksna škoda - damnum extra rem - prosti preudarek - povečana vlaga - neustrezna izolacija - škoda na pohištvu
Glede na konkretne okoliščine primera je bila metoda prostega preudarka ustrezno aplicirana; šlo je za poškodovano staro pohištvo, zato povsem natančno škoda niti ne bi mogla biti dognana, njena ocena pa bi bila povezana z znatnimi stroški za izdelavo strokovnega mnenja, kar bi bilo glede na njeno višino, ki je relativno nizka, nesorazmerno.
Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del. Slaba izolacija in neustrezna izdelava kanalizacije so napake te vrste.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - dokazni standard verjetnosti - skupno premoženje - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin
Pri odločanju o predloga za izdajo začasne odredbe sodišče odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo na nasprotno. Ker se odloča na podlagi verjetnosti, sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe (še) ne opravi celostne dokazne ocene, kot mu to nalaga 8. člen ZPP, ampak praviloma na podlagi gradiva v spisu oceni, navedbe katere stranke so verjetnejše.
Uporabe določila petega odstavka 24. člena SZ-1 nikakor ni mogoče širiti tudi na poslovne prostore, nadalje pa stroškov rezervnega sklada tudi ni moč šteti kot obratovalne stroške.
Tožena stranka za plačilo stroškov rezervnega sklada odgovarja neposredno na podlagi kogentnih določb 119. člena SPZ, zato se kot etažna lastnica v razmerju do tožeče stranke ne more razbremeniti te svoje obveznosti s sklicevanjem na Pogodbo o leasingu. Slednja predstavlja le relativno razmerje, ki učinkuje samo med toženo stranko kot leasingodajalcem in leasingojemalcem, ne učinkuje pa v razmerju do tretjih oziroma tožeče stranke, saj ta ni bila stranka navedene pogodbe.
Pri prevzemu dolga je ključno, da ni nobenega dvoma o tem, da se upnik s spremembo dolžnika strinja. Predpogoj strinjanja pa je, da je o spremembi dolžnika obveščen.
Določba tretjega odstavka 108. člena ZPP se nanaša na vse vloge, ki so vezane na rok, tudi tiste, s katerimi se pretrga zastaranje. Opustitev dolžnosti sodišča prve stopnje, da ravna v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP, ne more imeti škodljivih posledic za tožečo stranko. Če bi jo sodišče pozvalo k popravi tožbe, bi se kot dan postavitve zahtevka (kar bi pretrgalo tek zastaralnega roka) štel dan vložitve tožbe. Enako mora veljati tudi za popravo oziroma dopolnitev tožbe, ki jo opravi tožeča stranka na lastno pobudo.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - osebna vročitev - nadomestna vročitev - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - kršitev načela kontradiktornosti postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - sistem afirmativne litiskontestacije - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo
Pritožnik ne trdi, da za vročitev ni pravočasno (in kdaj) izvedel. Navaja le, da mu je mama napačno posredovala namen pošte in da je bil službeno odsoten v tujini. Pritožnikove trditve so preskope, nekonkretizirane in dokazno nepodprte. Zato jih ni mogoče obravnavati kot morebitni predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V njem bi moral toženec določno zatrditi, zakaj je prišlo do morebitne zamude in jo opravičiti ter dokazno podpreti.
pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - aleatorna pogodba - dokazna ocena
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dvostransko zavezujoč pravni posel, katerega značilnosti sta zaupnost razmerja in aleatornost. Na strani preživljalca gre za prevzem obveznosti, katerih vsebina je tesno povezana z vrsto storitev osebnega značaja, katerih vrednosti že po naravi stvari ni mogoče opredeljevati v denarju, so pa zlasti za preživljanca odločilnega pomena pri sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Načelo enake vrednosti dajatev zato pri presoji vsebine pravnega razmerja, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ni relevantno.
Ob zavzetem pravnem stališču o neizpodbojnosti domneve iz tretjega odstavka 256. člena OZ sodišču ni bilo treba ugotavljati namena sklenitve darilne pogodbe ter izvajati dokazov, s katerimi sta toženca želela dokazati dolžnikovo nezavedanje o možnostih škodovanja upniku.
odmera pravdnih stroškov v odškodninskem sporu - uspeh stranke glede temelja in višine odškodnine - ločeno obravnavanje - nastanek znatnih stroškov v zvezi s temeljem
Način ugotavljanja uspeha stranke v postopku ločeno glede temelja in ločeno glede višine odškodnine je sprejemljiv samo v tistih primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
Pri odškodninski tožbi spada v postopek odločanja o temelju odločitev o obstoju vseh predpostavk odškodninske odgovornosti. Sodišče zato, ko odloča o temelju, ne ugotavlja le obstoja nedopustnega ravnanja ter odgovornosti, ampak tudi vzročno zvezo in škodo; če gre za objektivno odgovornost, pa poleg škodnega dogodka ugotavlja tudi škodo in vzročno zvezo. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje tako obstoj škode kot vzročne zveze ugotavljalo (tudi) z izvedencem medicinske stroke. Ti stroški, ki so bili glede na višino zahtevka znatni, tako niso nastali le v zvezi z ugotavljanjem višine odškodnine. Sodišče prve stopnje je končni uspeh strank zato pravilno vrednotilo kot rezultat aritmetične sredine obeh „delnih“ uspehov.
stranka postopka - smrt stranke - pooblastilo stranke - procesno pooblastilo - dediči pokojne stranke
Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha in se tako pravda nadaljuje s pooblaščencem in je pooblaščenec dedičev stranke, dokler mu dediči pooblastila ne prekličejo. Ker pa se sklep ne more glasiti na dediča, ki še to ni, zato je kot tožeča stranka pravilno naveden zapustnik z imenom in priimkom, z dodatkom "sedaj dediči".
Sodna praksa in teorija je enotna, da ko stranka med postopkom umre, pa ima pooblaščenca, se postopek ne prekine, se nadaljuje in če še dedičev sodišče ne pozna, v glavo zapiše, da so stranka dediči, saj sodba učinkuje proti dedičem.
odmera pravične denarne odškodnine za smrt ožjega družinskega člana - duševne posledice zaradi smrti matere oziroma moža
Če nekdo umre, lahko sodišče njegovim ožjim družinskim članom (zakonec, otroci in starši) prisodi pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
krivdna odškodninska odgovornost - udarec z roko - udarec v lice - besedno izzivanje - verbalni napad - soprispevek oškodovanca - višina denarne odškodnine
Tožničino govorjenje je bilo res nespametno, a se v bistvenem nanaša na njo, ne toženca. Takšno vulgarno govorjenje in prepir s tožencem nikakor ni opravičilo za toženčevo telesno obračunavanje. Tožničine besede in njeno ravnanje niso bili takšni, da bi smeli izzvati reakcijo, ki presega verbalno. Toženec torej odgovarja za vso škodo, ki jo je povzročil tožnici, ne le za 80 %.
Ob dejstvu, da toženec ni trdil, da je on zavezanec po prikriti pogodbi niti tega ni trdil tožnik, je sodišče prve stopnje s tem, ko je zaključilo, da sporna posojilna pogodba prikriva pogodbo o pristopu k dolgu, s katero se je toženec zavezal tožniku plačati njegovo terjatev v višini 9.500,00 EUR do dolžnika, prekoračilo trditveno podlago pravdnih strank. S tem je kršilo razpravno načelo, zaradi česar je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo toženec smiselno uveljavlja.
V skladu s ciljem postopka za delitev solastnine, da se odpravijo solastninska razmerja (oziroma da prenehajo idealni solastninski deleži solastnikov), si je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno prizadevalo, da ostane po delitvi čim manjši del nepremičnine v solastnini. Pri tem je pravilno pojasnilo, da bi po predlogu delitve predlagateljice ostal v solastnini udeleženk postopka (vsake do 1/2) del zemljišča v izmeri 40 m2, po predlogu nasprotne udeleženke pa bistveno večji del, in sicer zemljišče v izmeri 223 m2, kar je bil tudi eden izmed razlogov, da predlogu delitve nasprotne udeleženke ni sledilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082763
OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - škodne posledice - vzročna zveza med škodo in prometno nesrečo - predhodne poškodbe - okoliščine primera - odškodnina za strah - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - načelo objektivne pogojenosti odškodnin - obrazložitev sodbe - obrazložitvena pomanjkljivost
To, da sodišče prve stopnje pri uporabi načela objektivne pogojenosti ni transparentno, predstavlja obrazložitveno pomanjkljivost. Vendar vsaka obrazložitvena pomanjkljivost še ne predstavlja kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Res je, da sodba o uporabi načela objektivne pogojenosti nima konkretnih razlogov. A ker so računalniške in knjižne baze sodne prakse javno dostopne, jo je še vedno mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0082778
OZ člen 250, 251, 251/5, 253, 633, 633/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 110, 112, 113, 114.
pogodbena kazen - rok za uveljavljanje pogodbene kazni - zamuda z izpolnitvijo - uporaba prava - pobotni ugovor - trditveno in dokazno breme - uporaba posebnih gradbenih uzanc - dogovor o uporabi - prevzem dela - režijske ure
Pravila o procesnem trditvenem in dokaznem bremenu omogočajo prehajanje procesnega trditvenega in dokaznega bremena od ene na drugo stranko, vendar do tega pride šele, ko stranka, ki je določeno dejstvo po materialnem pravu dolžna zatrjevati in dokazati, s tem uspe. Šele tedaj nastopi položaj, ki od nasprotne stranke terja trditve (in dokaz) o nasprotnem.
Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnikoma, da uporaba petega odstavka 251. člena OZ, če se pogodbeni stranki dogovorita za uporabo PGU, ne pride v poštev, in je zato pri presoji pravočasnosti uveljavljanja pogodbene kazni (tudi, če bi bil prevzem res opravljen) treba upoštevati le 55. uzanco PGU. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je sodna praksa že zavzela stališče, da možnost zahtevati pogodbeno kazen do končnega obračuna, še ne pomeni, da upniku, ki je izpolnitev sprejel, ne bi bilo treba nemudoma sporočiti dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Pri uveljavljanju pogodbene kazni je namreč treba ločiti izjavo, s katero upnik dolžnika opozori, da si pridržuje pravico do uveljavljanja (in mora biti podana nemudoma, ko sprejme izpolnitev) ter samo uveljavitvijo kazni (do katere pa lahko pride tudi kasneje, skladno s 55. uzanco PGU najkasneje do končnega obračuna).
Zahtevka za plačilo pogodbene kazni namreč ni mogoče kumulirati z zahtevkom za plačilo (celotne) odškodnine v delu, v katerem se prekrivata. Le če je obseg škode višji, se lahko terja razlika.
ZNP člen 23, 23/1, 24, 24/1, 25, 37.. ZPP člen 188, 188/3.
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - umik predloga v nepravdnem postopku - ustavitev nepravdnega postopka
Postopanje drugega predlagatelja ni dopustno, ker po določbi prvega odstavka 24. člena ZNP imajo pravico zahtevati nadaljevanje postopka le drugi udeleženci postopka, ne pa predlagatelj, ki je umaknil predlog.
časovne meje pravnomočnosti - stečajni postopek - postopek poenostavljene prisilne poravnave - zavrženje predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave
V stečajnem postopku, v katerem sodišče izdaja posamezne sklepe praviloma izven naroka, so časovne meje pravnomočnosti določene s trenutkom izdaje sklepa sodišča prve stopnje.
V času, ko o prvem dolžnikovem predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave še ni pravnomočno odločeno, ni dopustno vložiti novega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.