ZPP člen 13, 13/1, 305. ZBan-1 člen 261, 261e, 347, 350, 350a.
prekinitev postopka - dejansko in pravno vprašanje - predhodno vprašanje - primernost kvalificiranega imetnika - imetniki pravic
Pritožnica pravilno opozarja, da je treba upoštevati, da imetnikom kvalificiranih pravic po določilih ZBan-1 ni bilo omogočeno, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu kljub dejstvu, da so bile z omenjeno odločbo (lahko) prizadete tudi njihove pravice. Tožena stranka, ki je bila legitimirana za izpodbijanje nezakonite odločbe o izrednem ukrepu Banke Slovenije, pa tovrstne tožbe ni vložila. Odškodninski postopek proti Banki Slovenije po določbah ZBan-1 je zato edini postopek, v katerem imajo imetniki kvalificiranih pravic možnost za ugotovitev pravilnosti dejanske in pravne podlage za izrek izrednih ukrepov Banke Slovenije. Prav opustitev vložitve tožbe za presojo vprašanja pravilnost in zakonitosti odločb Banke Slovenije s strani tožene stranke po 347. členu ZBan-1 je eden od razlogov, da je tožeča stranka proti toženi stranki vložila predmetno tožbo.
Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da izpodbijana ureditev imetnikom kvalificiranih pravic ni zagotavljala učinkovitega sodnega varstva, saj niso imeli dostopa do informacij in podatkov v zvezi z oceno vrednosti sredstev bank in druge dokumentacije. Ugotovilo je, da je zaradi konteksta strokovno izrazito zahtevnega spora podano procesno neravnotežje. Zaradi njega bi morala Banka Slovenije izkazati, zakaj je bil izrek izrednega ukrepa potreben. Ugotovilo je tudi, da ZPP ne predvideva posebnih postopkov kolektivnega sodnega sodnega varstva, ki bi zagotovili hitrost, ekonomičnost in uniformnost odločanja v sporih med imetniki izbrisanih in konvertiranih pravic ter Banko Slovenije. Vse navedeno, kar velja za razmerje imetnikov kvalificiranih pravic do Banke Slovenije, smiselno velja tudi za razmerje imetnikov kvalificiranih pravic do bank izdajateljic. Ob upoštevanju prej naštetih razlogov, ki izhajajo iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, je zato edino smotrno, ekonomično in ustavno skladno, da so vprašanja, ki zadevajo pravilnost predpostavk za izdajo odločb Banke Slovenije in so skupna vsem odškodninskim postopkom imetnikov kvalificiranih pravic, rešena na enak način za vse odškodninske postopke. Ob upoštevanju povezanosti dejanskih in pravnih vprašanj, ki se bodo reševala v odškodninskih postopkih proti Banki Slovenije in v odškodninskih postopkih proti poslovnim bankam, je treba razmerje med navedenima postopkoma razlagati tako, da predstavlja odločitev o tožbi za povrnitev škode zoper Banko Slovenije v razmerju do postopka, v katerem imetniki kvalificiranih pravic od banke zahtevajo povrnitev škode zaradi opustitve izpodbijanja istih odločb o izrednih ukrepih Banke Slovenije, predhodno vprašanje v postopkih zoper poslovne banke (prvi odstavek 13. člena ZPP).
KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - REVIDIRANJE
VSL00001023
ZGD-1 člen 320.
imenovanje posebnega revizorja - dopolnitev poročila - predujem - pravica manjšinskih delničarjev - posebno revizorjevo poročilo
Pravica manjšinskih delničarjev se z imenovanjem posebnega revizorja in izdelavo posebnega revizorjevega poročila iz 320. člena ZDG-1 izčrpa.
Sodišče je v nepravdnem postopku pooblaščeno le za imenovanje posebnega revizorja, ne pa za presojanje vsebine njegovega poročila. Tudi presoja popolnosti poročila presega pooblastila sodišča v nepravdnem postopku. Od tedaj dalje, ko sodišče imenuje posebnega revizorja, teče postopek naprej enako kot pri imenovanju posebnega revizorja s strani skupščine. Sodišče namreč postopka revidiranja ne vodi.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zaznamba postopka po ZVEtL
Gre za zemljiškoknjižni postopek, začet po uradni dolžnosti, na podlagi 15. člena ZVEtl. Ugovorne navedbe, s katerimi je nasprotna udeleženka problematizirala status B. B. K. kot upravičenega predlagatelja nepravdnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine oziroma lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet postopka, za zemljiškoknjižni postopek niso pravno pomembne. V zemljiškoknjižnem postopku sodišče zgolj preverja, ali so podani formalni pogoji za predlagani vpis, ki jih določa ZZK-1.
ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 339, 339/2, 339/2-8.
napaka pri vročanju - vročilnica - izpodbijanje vročilnice - vročanje podjetniku posamezniku - pravica do izjave
Pisanje toženi stranki ni bilo vročeno skladno s 133. členom ZPP. Zato s pritožbo utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ji zaradi nepravilne vročitve oziroma opustitve vročitve vloge, s katero je tožeča stranka dopolnila tožbo, ni bila dana možnost, da se o navedbah tožeče stranke iz te vloge izjavi, s tem pa ji je bilo onemogočeno obravnavanje pred sodiščem.
ugovor zoper plačilni nalog - zakonske predpostavke
Zavezanka za plačilo sodne takse ni navajala v ugovoru zoper plačilni nalog razlogov iz prvega odstavka 34.a člena ZST-1, zato je sodišče utemeljeno zavrnilo njen ugovor.
Kadar zunajobravnavni senat izda sklep pred uvedbo ali med preiskavo, zoper tega ni pritožbe (drugi odstavek 399. člena ZKP). Izjeme so določene le v sedmem odstavku 169. člena ZKP, tretjem odstavku 181. člena ZKP, petem odstavku 202. člena ZKP in v drugem odstavku 205. člena ZKP. Zato v primeru, ko zunajobravnavni senat kot prvostopenjski organ odloči o izločitvi dokazov, kar je v pristojnosti preiskovalnega sodnika (tretji odstavek 83. člena ZKP), zoper takšen sklep pritožba ni dovoljena, čeprav je na ta način strankam odvzeta pravica do pritožbe.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - dokazila za oprostitev sodnih taks - rok za predložitev dokazila o plačilu sodne takse - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom s 30. 8. 2016 pozvalo, naj dopolni svoj predlog za oprostitev plačila sodnih taks tako, da predloži izjavo o premoženjskem stanju za vse družinske člane ter še druga, v sklepu našteta dokazila, s katerimi bo izkazoval premoženjsko stanje. Tožnik je z vlogo 13. 9. 2016 predlagal podaljšanje roka in v utemeljitvi predloga navedel, da zaradi zdravstvenih težav in hospitalizacije ni uspel pridobiti ostalih dokumentov. Pritožnik bi moral navesti in izkazati, zakaj ni mogel sodišču predložiti zahtevanih dokumentov v določenem roku in izpodbiti ugotovitev sodišča, da njegov predlog za podaljšanje roka ni bil utemeljen. Tega pa pritožnik ni zmogel, zato je zavrnitev predlga za podaljšanje roka pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00042809
OZ člen 131, 132, 147. ZNPosr člen 13, 13/1, 14, 14/2, 25, 25/1.
nepremičninsko posredovanje - posredniška pogodba - pogodba o nepremičninskem posredovanju - kršitev pogodbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - vzročna zveza - bistvene lastnosti predmeta - manjša površina nepremičnine - povrnitev premoženjske škode
Tožnik je trdil, da sta toženki (družba, ki se ukvarja z nepremičninskim posredovanjem in njena zakonita zastopnica) kršili pogodbene obveznosti in mu nista dali ustreznih podatkov o zanj bistvenih lastnostih nepremičnine, temveč sta ga celo zavedli v to, da je nepremičnino kupil za bistveno višjo ceno od dejanske vrednosti. Če bi bil seznanjen z vsemi bistvenimi okoliščinami glede parcele oziroma če toženki ne bi kršili svojih pogodbenih obveznosti in bi ravnali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, kupoprodajne pogodbe ne bi sklenil in mu posledično tudi ne bi nastali stroški, ki jih je imel v zvezi s sklenitvijo pogodbe in ostali zatrjevani stroški, ki jih uveljavlja kot s strani toženk povzročeno škodo. Zatrjevani stroški se tudi po oceni pritožbenega sodišča ne morejo odražati kot škoda, katere nastanek bi bil v relevantni vzročni zvezi s konkretno zatrjevanimi protipravnimi ravnanji.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082763
OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - škodne posledice - vzročna zveza med škodo in prometno nesrečo - predhodne poškodbe - okoliščine primera - odškodnina za strah - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - načelo objektivne pogojenosti odškodnin - obrazložitev sodbe - obrazložitvena pomanjkljivost
To, da sodišče prve stopnje pri uporabi načela objektivne pogojenosti ni transparentno, predstavlja obrazložitveno pomanjkljivost. Vendar vsaka obrazložitvena pomanjkljivost še ne predstavlja kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Res je, da sodba o uporabi načela objektivne pogojenosti nima konkretnih razlogov. A ker so računalniške in knjižne baze sodne prakse javno dostopne, jo je še vedno mogoče preizkusiti.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00002385
OZ člen 39, 39/1, 39/4, 40, 40/3, 87, 87/1. ZIZ člen 270, 270/2. ZZZDR člen 52. ZN člen 47, 47/1-1.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev - dogovor o preživljanju - izigravanje upnikov - notarski zapis - ugovor nesorazmernosti - začasna odredba - nična pogodba - nedopustna podlaga - neodplačna pogodba
Tožeča stranka je trdila in izkazala, da je iz celotnega sklopa ravnanj tožnika, storjenih v obdobju pred začetkom stečajnega postopka, razvidno, da so bila obravnavana nakazila eden od načinov, s katerim je skrival svoje premoženje pred svojimi upniki. Tožeča stranka je torej tako utemeljevala, da so bile s predmetnimi nakazili kršene določbe 39. in 40. člena OZ. Pravila obligacijskega prava določajo, da mora imeti vsaka pogodbena obveznost dopustno podlago, če te ni oziroma je ta nedopustna, je pogodba nična (četrti v zvezi s prvim odstavkom 39. člena OZ). Neodplačna pogodba pa je nična tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopustni nagib bistveno vplival na odločitev njegovega sopogodbenika (tretji odstavek 40. člena OZ). Tožeča stranka je torej trdila in izkazala, da je bil namen oziroma razlog predmetnih nakazil skrivanje premoženja pred upniki, da je imela navedena obveznost nedopustno podlago oziroma je bila sklenjena z nedopustnim nagibom. Sodišče prve stopnje je zato terjatev tožeče stranke pravilno presojalo na podlagi prvega odstavka 87. člena OZ, ki določa, da mora v primeru, če je pogodba nična, vsaka stranka drugi vrniti vse, kar je na podlagi take pogodbe prejela. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan in ima na podlagi pravila o neučinkovanju neveljavnih pravnih poslov pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
Po presoji pritožbenega sodišča glede na ugotovitev, da je z nakazilom prišlo do nedopustnega izigravanja tretjih oseb, to je upnikov, torej do kršitve pravil obligacijskega prava, za uspeh s pritožbo ne zadošča pritožbena navedba tožene stranke, da zaradi predmetnih nakazil s strani enega zakonca drugemu zakoncu niso bila kršena pravila, ki urejajo premoženjski režim med zakoncema. Tožena stranka se je v postopku pred sodiščem prve stopnje branila z navedbo, da so bili navedeni zneski porabljeni za plačevanje stroškov gradnje hiše, vendar pa je sodišče prve stopnje sklenilo, da tega dejstva ni dokazala, česar s pritožbo ne izpodbija. Svoje navedbe, da naj bi šlo za ravnanje v okviru zakonsko dopustnega razpolaganja s skupnim premoženjem, torej tožena stranka ni izkazala. Po presoji pritožbenega sodišča zato ne drži pritožbena navedba, da toženi stranki ni bilo treba dokazati, zakaj je porabila denar, saj je bilo, po tem, ko je tožeča stranka verjetno izkazala obstoj kondikcijskega zahtevka, na toženi stranki trditveno in dokazno breme za ugovor, da so nakazila predstavljala zakonsko dopustno razpolaganje s skupnim premoženjem.
Kot določa zakon, sodišče na dolžnikov predlog omeji dovoljeno izvršbo tako, da se opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve (drugi odstavek 34. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ). Tožena stranka takšnega predloga, v katerem bi določno navedla, na katera sredstva oziroma predmete izvršbe naj sodišče omeji dovoljeno izvršbo, ni podala. V svojem predlogu bi namreč morala tožena stranka določno navesti, na katere predmete oziroma sredstva naj bi sodišče omejilo dovoljeno izvršbo, saj bi sodišče le na podlagi konkretnega predloga tožene stranke lahko ugotovilo, če ti zadoščajo za poplačilo terjatve, tožeči stranki pa bi bilo zgolj ob določno podanem predlogu omogočeno, da se o njem izjavi. Trditve same tožeče stranke, podane v dosedanjem postopku v zvezi z vrednostjo prenesenega premoženja za takšno omejitev ne zadoščajo, nenazadnje pa ima po zakonu dolžnik pravico, da izmed več predlaganih sredstev oziroma predmetov zavarovanja, sam izbere tiste, na katere bo zavarovanje omejeno. Prav tako pa tudi ni mogoče spregledati, da je tožena stranka tekom postopka že razpolagala z določenim premoženjem, zaradi česar izdanega sklepa o zavarovanju ni mogoče izvršiti v celoti, kar bi bilo pri obravnavanju predloga za omejitev predmetov oziroma sredstev zavarovanja prav tako treba upoštevati. Takšnega predloga, ki bi bil v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZIZ, torej tožena stranka v dosedanjem postopku ni vložila, zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je le pavšalno navrgla ugovor nesorazmernosti
pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - aleatorna pogodba - dokazna ocena
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dvostransko zavezujoč pravni posel, katerega značilnosti sta zaupnost razmerja in aleatornost. Na strani preživljalca gre za prevzem obveznosti, katerih vsebina je tesno povezana z vrsto storitev osebnega značaja, katerih vrednosti že po naravi stvari ni mogoče opredeljevati v denarju, so pa zlasti za preživljanca odločilnega pomena pri sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Načelo enake vrednosti dajatev zato pri presoji vsebine pravnega razmerja, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ni relevantno.
izločitev sodnika - pravica stranke - kaznovanje stranke - žaljive navedbe - žaljenje sodnika - žalitev sodišča - odločanje o kaznovanosti - pristojni organ - sodna praksa ESČP - izrek denarne kazni
Izločitev sodnika lahko zahteva tudi stranka, vendar mora to storiti takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najkasneje pa do konca obravnave pred sodiščem oziroma do izdaje odločbe, če obravnave ni bilo.
V primeru, ko se žaljive navedbe stranke nanašajo na ravnanje sodnika, ki vodi konkreten postopek, zaradi načela nepristranosti ta sodnik ne sme odločati o kaznovanju stranke zaradi žalitve sodišča.
Ob upoštevanju povzetega stališča ESČP je sklep o kaznovanju toženca izdala sodnica, ki bi morala biti iz tega odločanja izločena. Okoliščino, da se žaljive navedbe nanašajo nanjo, je treba obravnavati kot izključitveni razlog v smislu prve točke 70. člena ZPP. S tem je sklep v delu, ki se nanaša na kaznovanje, obremenjen z bistveno kršitvijo postopka po drugi točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Razveljavitev sklepa o kaznovanju pritožbenemu sodišču omogoča, da samo, na podlagi 109. člena ZPP v zvezi z 11. členom ZPP, oceni žaljivost izjav toženca v pritožbah in da ob ugotovitvi, da gre za vsebino, ki žali sodišče, izreče tudi ustrezno denarno kazen.
Toženec bi smel v okviru pravice do izjavljanja, kar še posebej velja za pritožbo, ostro, odprto in kritično uveljavljati razloge, zaradi katerih meni, da je odločba po njegovem mnenju nezakonita, vendar bi moral to storiti na dostojen način, to je na način, ki ne bi zmanjševal ugleda in avtoritete sodišča oziroma celotnega sodstva. Kritiko odločbe in dela sodišča bi moral podati pravno argumentirano, spoštljivo in dostojno, ne pa tako, da je svoje nestrinjanje utemeljeval z negativnimi vrednostnimi ocenami in zaničljivimi izrazi o sodnici, ki je v zadevi odločala.
Uporabe določila petega odstavka 24. člena SZ-1 nikakor ni mogoče širiti tudi na poslovne prostore, nadalje pa stroškov rezervnega sklada tudi ni moč šteti kot obratovalne stroške.
Tožena stranka za plačilo stroškov rezervnega sklada odgovarja neposredno na podlagi kogentnih določb 119. člena SPZ, zato se kot etažna lastnica v razmerju do tožeče stranke ne more razbremeniti te svoje obveznosti s sklicevanjem na Pogodbo o leasingu. Slednja predstavlja le relativno razmerje, ki učinkuje samo med toženo stranko kot leasingodajalcem in leasingojemalcem, ne učinkuje pa v razmerju do tretjih oziroma tožeče stranke, saj ta ni bila stranka navedene pogodbe.
Pri prevzemu dolga je ključno, da ni nobenega dvoma o tem, da se upnik s spremembo dolžnika strinja. Predpogoj strinjanja pa je, da je o spremembi dolžnika obveščen.
Določba tretjega odstavka 108. člena ZPP se nanaša na vse vloge, ki so vezane na rok, tudi tiste, s katerimi se pretrga zastaranje. Opustitev dolžnosti sodišča prve stopnje, da ravna v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP, ne more imeti škodljivih posledic za tožečo stranko. Če bi jo sodišče pozvalo k popravi tožbe, bi se kot dan postavitve zahtevka (kar bi pretrgalo tek zastaralnega roka) štel dan vložitve tožbe. Enako mora veljati tudi za popravo oziroma dopolnitev tožbe, ki jo opravi tožeča stranka na lastno pobudo.
prijava terjatve v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - stroški postopka - nastanek terjatve za plačilo pravdnih stroškov - stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti
Terjatev nastane, ko sodišče potrebne pravdne stroške, ki jih je stranka zahtevala in priglasila, odmeri in odloči o njihovi povrnitvi. Če stranki nastanejo določeni pravdni stroški med ali zaradi pravdnega postopka, to še ne pomeni, da obstaja tudi obveznost nasprotne stranke do njihove povrnitve. Zmotno je zato pritožbeno sklicevanje na določilo prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP. Ne gre namreč za terjatev, nastalo do začetka stečajnega postopka, zato tudi ni mogoče pritrditi pritožbi, da pravdno sodišče o pravdnih stroških zaradi začetka postopka osebnega stečaja nad toženo stranko ne bi smelo odločiti.
Prvo sodišče je povzelo predlog tožeče stranke za "kaznovanje" (za izvršitev sklepa o denarni kazni), ker toženka s spornimi objavami krši začasno odredbo, pri tem pa ni pojasnilo, ali je bil sklep o začasni odredbi toženki vročen in kdaj ter ali je toženka objavila sporne objave po prejemu sklepa o začasni odredbi. Sklep zato nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj je od njihove ugotovitve odvisno, ali so izpolnjeni pogoji za izvršitev denarne kazni po sklepu o začasni odredbi (primerjaj sklep VSL III Cp 825/2005). Pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je zato na mestu.
Vlaganje tožb in predlogov za izvršbo samo po sebi ni protipravno dejanje. Odškodninska obveznost pobudnika sodnega postopka pa je (praviloma) podana takrat, kadar škoda izvira iz neutemeljenega (objestnega) pravdanja ali pa iz zlorabe postopka. Da bi v konkretnem primeru prvi toženec predloge za izvršbo vložil očitno brez utemeljitve ali z zlorabo postopka, da bi torej zlorabil svojo pravico do sodnega varstva, tožniki niso niti konkretno trdili niti dokazovali.
ustanovitev stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - prava stvarna služnost - lažje izvrševanje lastninske pravice - vezanost na nepremičnino kot celoto - vsebina uporabe sosednje nepremičnine - raba nepremičnine za korist dejavnosti
Postavitev gostinskih miz in stolov na sosednji nepremičnini, ne predstavlja prave stvarne služnosti, ki bi jo bilo mogoče priposestvovati.