ZPP člen 105, 108, 108/5, 180, 180/1.. ZDSS-1 člen 73.
zavrženje vloge - sestavine tožbe - tožba
Iz vročilnice izhaja, da je pritožnik sklep o popravi in dopolnitvi vloge prejel 27. 12. 2016. Do izteka roka niti kadarkoli pozneje vloge ni vrnil popravljene in dopolnjene tako, da bi bila sposobna za vsebinsko obravnavanje pred sodiščem. Na temelju 5. odst. 108. člena ZPP je zato sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom vlogo zakonito zavrglo, saj ni pogojev za meritorno sojenje v zadevi.
Obveznost planiranja izplačila ne more biti pogoj za kasnejše dejansko izplačilo plače iz uspešnosti poslovanja, ampak je to le (računovodska) obveznost toženke. Nespoštovanje takšne obveznosti toženke pa ne more posegati v pravice delavcev, določene s kolektivno pogodbo.
Ker je toženka za leto 2011 dosegla in celo presegla planirani dobiček, je tožnica na podlagi prvega stavka prvega odstavka 111. člena podjetniške kolektivne pogodbe upravičena do vtoževanega zneska iz naslova plače iz uspešnosti poslovanja.
ZPP člen 286b, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 109, 109/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja - rok za podajo odpovedi - zavrnitev dokaza
Sodišče mora v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti razloge, zakaj je vsak posamezni predlagani dokaz zavrnilo, tako da je mogoč preizkus o utemeljenosti zavrnitve predlaganega dokaza, kot to določa drugi odstavek 287. člena ZPP. Iz spisa izhaja, da je sodišče na obravnavi sprejelo sklep, da se ostali dokazni predlogi zavrnejo, ni pa za posamezne predlagane dokaze razlogov zavrnitve obrazložilo niti v sodbi, čeprav je tožnik že na glavni obravnavi uveljavljal bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 286.b členu ZPP. Zato je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 33, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZOFVI člen 49, 49/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - ravnatelj
Za presojo pravočasnosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistvena določba 20. člena ZDR-1, ki opredeljuje delodajalca (pravno osebo) kot stranko pogodbe o zaposlitvi, in v prvem odstavku določa, da v imenu delodajalca (pravne osebe) nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je za podajo izredne odpovedi tožnici pristojna ravnateljica, na podlagi določbe prvega odstavka 49. člena ZOFVI. V skladu z 20. členom ZDR-1 rok za podajo odpovedi prične teči z dnem, ko je za kršitev izvedela ravnateljica tožene stranke.
Tožena stranka je tožnici zaradi neupravičene odsotnosti z dela utemeljeno izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
stroški ugovora po izteku roka - krivdno povzročeni stroški
Izvršilni postopek se vodi zaradi poplačila upnika in ko ta prejme določeno plačilo, je prav, da o tem obvesti sodišče. Če tega ne stori prostovoljno, ga dolžnik k temu ne more drugače prisiliti kot z ugovorom po izteku roka.
vojak - premestitev - dejansko opravljanje drugega dela - napredovanje
Tožnik je ves čas od leta 2000 do izdaje izpodbijane odločbe dejansko opravljal delo na formacijski dolžnosti specialist skladiščnik in je isto delo opravljal tudi po formalni premestitvi na to formacijsko dolžnost. Ker je tožnik že pred formalno premestitvijo opravljal ravno ta dela, ki naj bi jih začel opravljati šele po premestitvi, je zaradi dejanskega opravljanja dela na zahtevnejšem delovnem mestu ob premestitvi upravičen do ohranitve števila napredovanj, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, ki ga je le formalno zasedal. Odločilno je dejstvo, da je tožnik že pred (formalno) razporeditvijo z ukazi tožene stranke in izpodbijanimi odločbami v formalni vlogi civilnega uslužbenca dejansko opravljal naloge vojaške formacijske dolžnosti, na katero je bil nato tudi formalno razporejen.
Sodišče prve stopnje se do navedb ter predloženih dokazov zaradi procesnega zavrženja predloga za izdajo začasne odredbe ni opredelilo. Ni uporabilo določbe 267. člena ZIZ-a, po kateri je začasno odredbo mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom in celo po končanem postopku, vse dokler ni opravljena izvršba. Ta določba zagotavlja, da je mogoče tekom sodnega postopka v neki zadevi predlagati celo več začasnih odredb, o katerih je potrebno odločati po vsebini. Sodišče prve stopnje bi se bilo tudi v obravnavanem primeru dolžno opredeliti do relevantnih navedb tožnika in predloženih dokazil. Torej do tistih, ki se nanašajo na verjetno izkazanost terjatve za izpodbojno tožbo zoper posamična upravna akta o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih, do zatrjevane nevarnosti nenadomestljive škode, ki bi nastala pri preživljanju tožnika in njegove družine zaradi ustavitve izplačevanja nadomestila za čas brezposelnosti kot posledica izbrisa iz evidence brezposelnih in drugih.
krivdna odškodninska odgovornost - udarec z roko - udarec v lice - besedno izzivanje - verbalni napad - soprispevek oškodovanca - višina denarne odškodnine
Tožničino govorjenje je bilo res nespametno, a se v bistvenem nanaša na njo, ne toženca. Takšno vulgarno govorjenje in prepir s tožencem nikakor ni opravičilo za toženčevo telesno obračunavanje. Tožničine besede in njeno ravnanje niso bili takšni, da bi smeli izzvati reakcijo, ki presega verbalno. Toženec torej odgovarja za vso škodo, ki jo je povzročil tožnici, ne le za 80 %.
ZLNDL člen 2, 7. SPZ člen 43. ZTLR člen 28. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 37, 38, 39. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnegaznačaja (1968) člen 5, 5/1, 5/2, 6, 7, 10.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - promet z nepremičninami v družbeni lastnini - prenos pravice uporabe - nedovoljeno razpolaganje - lastninjenje stavbnih zemljišč - priposestvovanje - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverni posestnik
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da razpolaganje s pravico uporabe na sporni parceli ni bilo v nasprotju s tedaj veljavnimi predpisi zato, ker sta po sklenitvi pogodbe pravna prednika zgradila na zemljišču objekt še preden je bila pravice uporabe vknjižena na pravno prednico toženke. Za veljaven prenos pravice uporabe glede na določbo 6. in 7. člena Zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja bi šlo le v primeru, v kolikor bi prejšnji imetnik pravice uporabe J. B. s pogodbo z dne 20. 5. 1970 na pravno prednico prve tožnice to pravico prenesel skupaj s stavbo ali z drugim na tem zemljišču zgrajenim objektom. Tako pa je na prednike prenesel v nasprotju s tedaj veljavnim zakonom le pravico uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču, na katerem sta sama kasneje zgradila objekt brez gradbenega dovoljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00000975
SZ-1 člen 4, 4/2, 84, 84/4, 95, 111. OZ člen 615. ZPP člen 286b, 286b/1.
najemna pogodba za nedoločen čas - zavrnitev dokaznega predloga - ustna sprememba pogodbe - definicija stanovanja - podaljšanje najema za določen čas - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Ne SZ-1 (in OZ) ne sodna praksa ne omogočata, da bi se stanovanjsko najemno razmerje za določen čas spremenilo v najemno razmerje za nedoločen čas ustno, kaj šele molče ali konkludentno, za kar se zavzema tožnik.
ZPP člen 224, 224/1, 224/4, 339, 339/2, 339/2-8, 372.
kršitev pravice do izjave - nepravilna vročitev - vročilnica kot dokaz - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - opravičena odsotnost - pavšalno zatrjevanje
Za trditev o tem, da je bil na naslovu vročanja daljši čas odsoten, pritožnik ni predložil nobenega dokaza in gre torej za gole dejanske trditve. Z njegovimi dejanskimi navedbami pa domneve o resničnosti vsebine javne listine (prvi odstavek 224. člena ZPP) ni mogoče izpodbiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000235
SPZ člen 67, 67/3, 99, 99/2, 100. SZ-1 člen 29, 29/2.
večstanovanjska stavba - varstvo solastnine - soglasje solastnika - posel, ki presega redno upravljanje - posel rednega upravljanja - dejanska etažna lastnina - poseg v skupne dele objekta - soglasje etažnega lastnika - povrnitev škode zaradi protipravnega vznemirjanja lastninske pravice
Ni bistveno, ali je bila v konkretni zadevi vzpostavljena t. i. dejanska etažna lastnina in je podstrešje predstavljalo skupno lastnino pravdnih strank, ali pa je šlo za stavbo v solastnini, kar vključuje tudi podstrešje. V obeh primerih bi namreč prvi toženec pred posegom moral pridobiti tožnikovo soglasje, in sicer v primeru etažne lastnine na podlagi drugega odstavka 29. člena SZ-1, v primeru solastnine pa zato, ker gre za posel, ki presega redno upravljanje nepremičnine.
Tožnik je vtoževal odškodnino iz škodnega dogodka, ko naj bi zaradi oljnega madeža in drugih zdrsljivih snovi oziroma protipravnega ravnanja upravljalca stavbe - zavarovanca tožene stranke - tožnik padel na spolzkih stopnicah z višine 1 m in se poškodoval.
Trditveno in dokazno breme za protipravno ravnanje ali opustitev odgovorne osebe ter za vzročno zvezo med njim in nastalo škodo je na tožniku.
Ob dejstvu, da toženec ni trdil, da je on zavezanec po prikriti pogodbi niti tega ni trdil tožnik, je sodišče prve stopnje s tem, ko je zaključilo, da sporna posojilna pogodba prikriva pogodbo o pristopu k dolgu, s katero se je toženec zavezal tožniku plačati njegovo terjatev v višini 9.500,00 EUR do dolžnika, prekoračilo trditveno podlago pravdnih strank. S tem je kršilo razpravno načelo, zaradi česar je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo toženec smiselno uveljavlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000813
- člen 51, 51/1, 51/1-2, 53, 53/2. ZUODNO člen 3, 3-4. ZLNDL člen 5, 5/1, 5/4. ZRPPN člen 59, 60. SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 196.
kupoprodajna pogodba - obstoj pogodbe - veljavnost kupoprodajne pogodbe - pristnost podpisa - istovetnost podpisa - ničnost - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini - pravica do nagrade izvedenca - obseg in predmet izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - izvedensko mnenje - pripombe strank na izvedensko mnenje - razlastitev - pravica uporabe - družbena lastnina - ugovor aktivne legitimacije - ugovor ugasle pravice - enotno sosporništvo - enotna pravdna stranka
Za ugoditev tožbenemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice mora tožeča stranka dokazati, da je ona lastnica. Ne zadostuje, da dokaže, da ni lastnica tožena stranka.
URS člen 14. ZPP člen 224, 224/4, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15. Konvencija o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen člen 8. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 25, 26, 39, 45, 49, 86, 86/2.
Na pomanjkljivost blaga (neistovetnost blaga v smislu CISG) je mogoče opozoriti tudi ustno, tako da zapisnik o pomanjkljivosti čebule oziroma pisna reklamacija nista potrebna.
Če dobavljeno blago ni bilo ustrezno, to predstavlja bistveno kršitev pogodbe v smislu 25. člena CISG.
Ni vselej tako, da stranka negativnih dejstev ne more dokazovati. Dokazovati negativno dejstvo, to je, da tožena stranka ni pravočasno grajala neustreznosti dobavljenega blaga, je možno tako, da se od tožene stranke zahteva, naj dokaže pravočasnost ustnega (telefonskega) grajanja napak, kar pa je kot že pojasnjeno toženi stranki uspelo in je ta tako dokazala obstoj zanikanega dejstva.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - subjektivna nevarnost - pooblaščenec za sprejem izpolnitve
Postavitev pooblaščenca za sprejem izpolnitve ne spreminja vsebine izpolnitve. To pomeni, da upnik ostaja isti. Izpolnitev tretji osebi dejansko predstavlja izpolnitev upniku. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ima zato dolžnik do upnika zahtevek za vrnitev plačila in ne do tretje osebe.
V primeru zavarovanja denarne terjatve je treba izkazati t.i. subjektivno nevarnost oziroma konkretno ravnanje dolžnika, ki preti bodoči realizaciji upnikove terjatve. Če te nevarnosti ni, mora upnik pač potrpeti, dokler njegova pravica do izvršbe ne postane izvršljiva.
Konstantno vlaganje identičnih, vsebinsko praznih vlog, ne glede na vsebinsko različnost izvornih odločb na katere je toženec vloge vlagal, jasno kaže na namen zavlačevanja postopka in namen preprečitve nastopa pravnomočnosti. S takšnim ravnanjem je toženec tako zlorabljal svoje sicer legitimne pravice v postopku. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da toženca za zlorabo procesnih pravic kaznuje z denarno kaznijo.
odločanje o stroških pravdnega postopka - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - kriterij uspeha strank - delni uspeh v postopku - stroški izdelave izvedenskega mnenja - stroški za predpravdno izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Takšna odločitev bo načeloma pravilna tedaj, ko bo primerljiv ne le uspeh strank v pravdi, temveč bodo enaki oziroma primerljivi tudi njuni stroški. Utemeljena je pritožbena graja, da je ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin konkretne zadeve bolj ustrezna povrnitev stroškov po kriteriju uspeha.
Pritožba se neutemeljeno zavzema za prisojo stroška izdelave izvedenskega mnenja v celotni višini. Tudi ti stroški so namreč del pravdnih stroškov in zato delijo njihovo usodo, kar pomeni, da je njihovo povračilo odvisno od uspeha strank v pravdi.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - dokazni standard verjetnosti - skupno premoženje - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin
Pri odločanju o predloga za izdajo začasne odredbe sodišče odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo na nasprotno. Ker se odloča na podlagi verjetnosti, sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe (še) ne opravi celostne dokazne ocene, kot mu to nalaga 8. člen ZPP, ampak praviloma na podlagi gradiva v spisu oceni, navedbe katere stranke so verjetnejše.