pridobitev subvencije k plačilu tržne najemnine - najemno stanovanje
V primerih kot je ta, kjer je tožnik najemnik sobe, ki meri 45 kvadratnih metrov in skupnih prostorov kuhinje in kopalnice (par ljudi ima v souporabi skupno približno 50 kvadratnih metrov) je možno tudi ob definiciji stanovanja v funkcionalnem smislu, kakor ga določa drugi odstavek 4. člena ZS-1 oziroma drugi odstavek 6. člena ZS-1 v povezavi z 28. členom ZUPJS šteti, da gre za prostore, katerih najemniki so upravičeni do subvencionirane najemnine ob pogoju, da so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje subvencije najemnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00001037
ZZK-1 člen 234, 234/1, 234/1-1.
tožba na nedopustnost izvršbe - pravni interes (pravna korist) za tožbo - lastninska pravica v pričakovanju
Bistvena je presoja sodišča prve stopnje, da izvršbe v fazi, ko je bila nepremičnina že prodana, domaknjena in izročena kupcu, ki je na njej pridobil lastninsko pravico na originaren način, ni mogoče več vrniti nazaj v fazo pred prodajo nepremičnine. Kot se je v odločbi III Ips 123/2008 z dne 24. 3. 2009 izreklo že VS RS, je ugovor tretjega pravno sredstvo, ki tretjemu omogoča, da prepreči izvršbo na določen predmet. Po že opravljeni izvršbi pa tretji v okviru izvršilnega (in v posledici tega tudi pravdnega postopka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe), takšnega pravnega varstva ne more več doseči (nima več pravnega sredstva, s katerim bi zaščitil svojo pravico, ki bi preprečevala izvršbo).
Ker v obravnavani zadevi vloga, ki jo je vložnik posredoval sodišču, ni bila popolna in ni vsebovala vsega, da bi se lahko obravnavala, je sodišče prve stopnje vložnika s sklepom pozvalo, da jo v 15-dnevnem roku ustrezno dopolni. Hkrati je vložnika, ki ni imel pooblaščenca, tudi poučilo o pravici do brezplačne pravne pomoči in o nastopu pravnih posledic v primeru, da ne bo postopal skladno s sklepom. Vložnik vloge v postavljenem roku, niti kasneje, ni popravil, zato je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno vlogo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.
zavrženje tožbe - samostojni podjetnik - smrt stranke - poprava tožbe - vstop dedičev v pravdo
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi zmotne odločitve, da tožba zaradi smrti toženca ni popolna oziroma, da ni sposobna za obravnavanje. Zato je tožnika pozvalo k popravi tožbe. Vendar je pri tem spregledalo določilo 132. člena ZD, po katerem pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. V tem trenutku na dediče preidejo vse pravice in obveznosti njihovega prednika do višine vrednosti zapuščine oziroma dednega deleža. Dediči kot univerzalni nasledniki po samem zakonu vstopijo v postopek. Če je zapustnika zastopal pooblaščenec, je preko njega zagotovljeno, da so dediči v pravdi ustrezno zastopani. Če pa zapustnik ni imel pooblaščenca, je to razlog za prekinitev postopka, dokler ga dediči ne prevzamejo oziroma, jih sodišče ne povabi, da to storijo (1. točka 205. člena in prvi odstavek 208. člena ZPP).
Glede na trditveno podlago predlagateljev in nasprotnih udeležencev gre v predmetni zadevi za spor o meji, ker predlagatelja zatrjujeta drugačen potek meje, kot ga zatrjujejo nasprotni udeleženci in ker je neizpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da obsega sporni mejni prostor le 9,6 m2, da obsega sporni prostor trikotnik s površino 5,6 m2 in trikotnik s površino 4 m2. Med predlagateljema in nasprotnimi udeleženci je torej sporno, ali pas zemljišča v obsegu določenih trikotnikov spada k zemljiški parceli predlagateljev ali k zemljiški parceli nasprotnih udeležencev in izvira iz nejasnosti o poteku meje.
Posamezen solastnik sicer ima sam pravico zahtevati ureditev meje, mora pa navesti v predlogu tudi druge solastnike in to na pasivni strani, če ne želijo sodelovati v postopku.
Iz podatkov v spisu pa izhaja, da je z vlogo z dne 19. 8. 2015 vstopil v ta nepravdni postopek na aktivni strani kot drugi predlagatelj še drugi solastnik te nepremičnine, s tem pa je bila odpravljena nepopolnost predloga za določitev meje in ni bilo več razloga za zavrženje predloga. Pritožba je zato v tem delu neutemeljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Predmet obravnavanega spora je presoja zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je osnovno težavo oziroma vzrok za tožnikovo nedoseganje delovnih rezultatov štelo dejstvo, da tožnik ni znal uporabljati računalniškega programa, pri čemer ni raziskalo, zakaj tožnik tega programa ni znal uporabljati. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik imel možnost za izobraževanje, neutemeljen oziroma vsaj preuranjen. Pritožba utemeljeno opozarja tudi na napačno oziroma vsaj preuranjeno dokazno oceno o tem, ali je tožnik dosegal pričakovane delovne rezultate. Zato je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po 2. alineji 1. odstavka 89. člena ZDR-1.
V zvezi z listino bi bilo dopustno le ugotavljanje njene pristnosti, to je ugotavljanje, ali je tista oseba, ki je na listini označena kot podpisnik, listino tudi resnično podpisala.Pritožba zato s konstruktom, da je listina lahko v smislu 181. člena ZPP nepristna tudi, kadar je njena vsebina neresnična, ne more uspeti.
Že glede na to, da je tožeča stranka v izreku zathevka prepisala naloge, ki jih določajo predpisi za upravljalca s komunalnimi odpadki, kaže na to, da njen tožbeni zahtevek ni bil določno postavljen v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP. Predpisi so namreč splošni akti, kar pomeni, da so naloge opredeljene na splošen način, ne pa prilagojene konkretnim okoliščinam, ko ob zapadlosti terjatve tožeča stranka zahteva od tožene stranke, da nekaj izpolni, naredi, uredi ali plača.
Določba 112. člena ZPP ne ureja položaja, ko je pošiljka naslovljena na pristojno sodišče, vendar na napačen naslov. Zato je takšno pravno praznino mogoče zapolniti s smiselno uporabo 8. odstavka 112. člena ZPP ter v povezavi s pravno urejenostjo očitnih pisnih napak, ki se lahko pripetijo tudi sodišču in jih je vedno mogoče popraviti (328. člen ZPP). Tudi kvalificiranemu pooblaščencu stranke, torej odvetniku, se lahko pripeti očitna pisna napaka, zaradi nje pa stranka ne sme nositi posledic izgube pravice do sodnega varstva, zagotovljene s 23. členom Ustave RS.
Odločba o ponovni odmeri pokojnine po odločbi Ustavnega sodišča RS učinkuje od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Kljub temu, da je za presojo odpovedi bistven čas odpovedi, manj pa čas pred odpovedjo oziroma čas prejšnjih let, je tudi ta čas relevanten zaradi presoje, ali je res že takrat začela nastajati izguba, ki jo je tožena stranka v času odpovedi nameravala zmanjšati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo utemeljenost odpovednega razloga ekonomske in organizacijske narave ter prenehanje potrebe po tožničinem delu pri toženi stranki.
razdrtje pogodbe po samem zakonu - posledice razdrtja pogodbe - vračilo prejetih zneskov - obresti
Posledica razdrtja pogodbe je med ostalim obveznost strank, da vrnejo, kar so iz naslova pogodbe prejele. Poleg tega mora stranka vrniti tudi vse koristi, ki jih je imela s prejetim (četrti odstavek 111. člena OZ). Konkretizacija te določbe za denarna sredstva je peti odstavek, po katerem mora stranka, ki je prejela denar, vrniti ta denar z obrestmi. Ta določba je v razmerju do določbe 193. člena OZ specialna. Za razliko od splošnih pravil mora namreč obresti plačati tudi dobroverni pridobitelj. Kakšne so te obresti, 111. člen ne določa. Glede na namen določbe - povrniti koristi, ki jih je stranka prejela, obresti torej nimajo kaznovalne funkcije, temveč je njihov namen le v nadomestilu koristi od uporabe denarja.
vpis in vplačilo novih delnic - posojilna pogodba - vpisna pogodba - neizpolnitev pogodbe - nadaljnja prodaja delnic
Izhajajoč iz takšne pravne opredelitve pogodbe o vpisu delnic, na podlagi katere pridobi vpisnik točno določene korporacijske in obligacijske pravice, ki jih določa ZGD-1, ni mogoče zaključiti, da je v konkretnem primeru toženka s sklenitvijo vpisne pogodbe prevzela tudi kakšne druge obligacijske obveznosti do tožnice. Zatrjevano obveznost toženke, da zagotovi kupca za delnice, je torej potrebno po prepričanju sodišča druge stopnje presojati ločeno in neodvisno od vsebine vpisne pogodbe. Neizpolnitev drugih zavez, ki so bile dogovorjene med pravdnima strankama, je potrebno presojati samostojno v okviru tožničine pravice do povračila škode in ne v okviru pravnih pravil o učinkih vpisa novih delnic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00001422
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-18, 11, 11/5, 12, 12/1, 34a, 34a/1. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14, 496, 496/1.
ugovor zoper taksni plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - napoved pritožbe - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - pogoji za odlog plačila sodne takse - dokazno in trditveno breme - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - trditveno in dokazno breme za taksno oprostitev - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek za izdajo plačilnega naloga
Neutemeljena je pritožbena navedba, da taksna obveznost ni mogla nastati za sodno odločbo brez obrazložitve, ker je ta dopustna le v sporih majhne vrednosti. V postopkih, ki se začnejo s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kot je bilo to v obravnavani zadevi, sodišče v primeru vloženega ugovora nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (prim. drugi odstavek 62. člen ZIZ). Tako v postopkih v sporih majhne vrednosti kot tudi v postopkih za izdajo plačilnega naloga pa obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo izdelana, če stranka napove pritožbo (prvi odstavek 496. člena ZPP). Zato je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je taksna obveznost za pritožbeni postopek skladno z 18. točko 5. člena ZST-1 nastala ob napovedi pritožbe. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da obveznost za plačilo sodne takse sploh še ni nastala, ker o pritožnikovem predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za pritožbo še ni bilo odločeno. Izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse namreč ni vezana na predhodno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Trditveno in dokazno breme o pogojih za oprostitev sodne takse je na toženi stranki - predlagatelju (prim. 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00000729
OZ člen 131. ZOR člen 154.
predpostavke odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - nastanek in višina škode - višina premoženjske škode - nastanek premoženjske škode - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard pretežne verjetnosti - dokazna ocena - dokazno breme - dokazno breme glede škode - dokazno breme tožnika - dokazovanje vsebine sefa - rop sefov
Tožnica bi morala dokazati, da ji je v škodnem dogodku - ropu sefov - nastala škoda (zaradi odtujitve gotovine iz sefa) in njeno višino. Tožnica ni niti s stopnjo verjetnosti izkazala, koliko gotovine je bilo s prvim dnem (11. 1. 2005) hranjeno v sefu in koliko gotovine je bilo v sefu na dan ropa, to je v noči iz 30. 10. na 1. 11. 2005.
zamuda pri izpolnitvi obveznosti - zamuda s plačilom - zakonske zamudne obresti - posojilna pogodba - stranke pogodbenega razmerja
Z vsemi plačili, izvedenimi na račun kupnine po dogovorjenem roku, je bila torej toženka v zamudi. Tožnik zato utemeljeno zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od neplačanega dela kupnine.
ZDR člen 7, 47, 52, 72, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/2.. OZ člen 22, 26.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bistvena kršitev določb postopka
Materialnopravno nepravilna je odločitev prvostopnega sodišča, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 12. 2011 nezakonita. V tem delu izrek sodbe nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Prvostopno sodišče je namreč samo ugotovilo, da je bil odpovedni razlog podan, in da nadaljevanje delovnega razmerja po odpovedani pogodbi o zaposlitvi ni bilo več mogoče, da je bilo tožnikovo delovno mesto dejansko ukinjeno, da so bili razlogi za odpoved utemeljeni, da tožnik ni užival varstva pred odpovedjo po 113. členu ZDR in končno, da je toženka dokazala utemeljenost poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato ni mogoče zaključiti, da je odpoved z dne 6. 12. 2011 nezakonita. Sodišče prve stopnje je po drugi strani pravilno zaključilo, da na podlagi te odpovedi tožniku delovno razmerje ni prenehalo, ker je pravočasno sprejel ponudbo nove pogodbe. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 12. 2011 zavrnilo.
pomanjkanje dokazov - sostorilstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - upravičeni tožilec - zavrženje obtožnega predloga - konkretizacija pritožbenih razlogov - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - v dvomu v korist obdolženca - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
To, kar se je obdolženki očitalo v smeri sostorilstva, ne zadostuje za zaključek o dokazanosti njenega protipravnega ravnanja, saj njena vloga oziroma njena izvršitvena ravnanja, v kolikor bi šlo za sostorilstvo, niso bila jasno opredeljena.
ZDSS-1 člen 6a, 19.. ZPP člen 17, 17/2, 18, 18/1, 18/2.. KPJS člen 45.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe
Med strankama sporno vprašanje, katere ure nasprotna udeleženka priznava oziroma, šteje kot nadure, in priznavanje referenčnih obdobij, je povezano s pravilnim izvrševanjem določb zakona in podzakonskega akta, kar ni predmet kolektivnega delovnega spora. Zato sodno varstvo v kolektivnem delovnem sporu ni predvideno.