ZDR-1 člen 20, 20/1, 33, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZOFVI člen 49, 49/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - ravnatelj
Za presojo pravočasnosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistvena določba 20. člena ZDR-1, ki opredeljuje delodajalca (pravno osebo) kot stranko pogodbe o zaposlitvi, in v prvem odstavku določa, da v imenu delodajalca (pravne osebe) nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je za podajo izredne odpovedi tožnici pristojna ravnateljica, na podlagi določbe prvega odstavka 49. člena ZOFVI. V skladu z 20. členom ZDR-1 rok za podajo odpovedi prične teči z dnem, ko je za kršitev izvedela ravnateljica tožene stranke.
Tožena stranka je tožnici zaradi neupravičene odsotnosti z dela utemeljeno izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
pogodba o štipendiranju - odstop od pogodbe - vračilo stroškov izobraževanja
Pogodbene obveznosti toženca so bile v pogodbi o štipendiranju jasno določene, in sicer je moral toženec uspešno opraviti selekcijske postopke po zaključku šolanja. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi ugotovilo, da toženec ni uspešno opravil preverjanja fizičnih sposobnosti v smislu 11. točke prvega odstavka 9. člena pogodbe o štipendiranju, ker ni bil uspešen pri preizkusu dvigovanja trupa, pri čemer tožeče stranke ni seznanil z opravičljivim razlogom za neuspešno opravljanje selekcije. Glede na to, da toženec tožeči stranki ni sporočil razloga za svoj neuspeh niti ni predložil zdravniškega potrdila, je tožeča stranka pravilno sklenila, da so podani pogoji za odstop od pogodbe o štipendiranju, sklenjene s tožencem.
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka za povračilo škode, ki je tožeči stranki nastala z odtujitvijo aparata za ablacijo ven. Sodišče prve stopnje v novem sojenju ni sledilo navodilom pritožbenega sodišča v prejšnjem razveljavitvenem sklepu, naj z dopolnitvijo dokaznega postopka razčisti vse okoliščine v zvezi z ravnanjem toženke kot bivše direktorice pravne prednice tožeče stranke glede aparata za ablacijo ven.
neposlovna odškodninska odgovornost naročnika del podizvajalcu - actio directa podizvajalca
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da za plačilo terjatev tožeče stranke niso bili izpolnjeni pogoji po 631. členu OZ za odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke ni relevantna. Bistveno za odločitev o odškodninski odgovornosti kot jo uveljavlja tožeča stranka je dejstvo, ki med pravdnima strankama ni sporno, da je tožena stranka na podlagi sklenjenih pogodb D. z glavnim izvajalcem razpolagala z bančnimi garancijami, ki jih je na podlagi pravil javnega naročanja in pogojev javnega razpisa moral za zavarovanje svojih obveznosti iz naslova plačila podizvajalcem, torej tudi tožeči stranki, izročiti glavni izvajalec (v tem primeru S.) tudi za kritje potrjenih obveznosti glavnega izvajalca do podizvajalcev iz podizvajalskih pogodb, ki jih glavni izvajalec iz kakršnegakoli razloga ne bi poravnal ob zapadlosti. Namen teh je bil torej poplačilo podizvajalcem in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, so bančne garancije za podizvajalce predstavljale zagotovilo za plačilo njihovih terjatev ter upravičeno pričakovanje, da bodo poplačani, če ne s strani glavnega izvajalca pa s strani naročnika, če ne po določbi 631. člena OZ pa z unovčitvijo bančne garancije.
V obravnavani zadevi po pravilnem stališču sodišča prve stopnje glede na datum začetka zavarovanja - 21. 7. 2014 od 14:00h (ko je začela teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalno vsoto), glede na dogovorjeno obročno plačilo premije in glede na zapadlost prvega obroka premije (29. 7. 2014), ni dvoma, da tožnici premije ni bilo treba plačati ob sklenitvi pogodbe. Glede posledic neplačane premije je tako treba uporabiti drugi in tretji (in ne prvi) odstavek 937. člena OZ1 (tako tudi VS RS v odločbi II Ips 298/2009 z dne 3. 12. 2012, ki z dejanskega vidika obravnava zelo podobno situacijo).
Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja.
Obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino pa preneha v primeru, če zavarovalec ne plača do zapadlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne poteče trideset dni od zapadlosti.
stroški ugovora po izteku roka - krivdno povzročeni stroški
Izvršilni postopek se vodi zaradi poplačila upnika in ko ta prejme določeno plačilo, je prav, da o tem obvesti sodišče. Če tega ne stori prostovoljno, ga dolžnik k temu ne more drugače prisiliti kot z ugovorom po izteku roka.
ZPSPP člen 14, 15, 16, 16/1, 17, 17/2. OZ člen 80, 604, 604/4, 604/5.
zakupna (najemna) pogodba - pooblastilo po zaposlitvi - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - najem (zakup) poslovnih prostorov - sprememba in vrnitev v zakup dane stvari - dispozitivnost zakonske določbe - neupravičena obogatitev - soglasje najemodajalca - nujna popravila
Stranki sta očitno z dogovorom odstopili od 15., 16. in 17. člena ZPSPP, glede vseh popravil, tudi glede nujnih popravil, kar je dopustno, saj je ZPSPP dispozitivno pravo.
80. člen OZ daje pooblastilo le osebam, pri katerih je sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb sestavni del njihove zaposlitve, ker brez pooblastila sploh ne morejo opravljati svojega poklica. Dobra primera takšnih oseb sta prodajalec in natakar. R. U. je očitno sicer delal po potrebi in na temelju podjemne pogodbe. Iz tega pa še ni mogoče sklepati, da obstaja poklic pomočnika stečajnega upravitelja in še manj, da je vsakršna pomoč stečajnemu upravitelju nujno povezana z obstojem pooblastila.
Med strankama v postopku je bilo nesporno, da je tožena stranka tožniku izplačevala plačo v skladu s pogodbo o zaposlitvi št. 49 z dne 1. 7. 2007 do oktobra 2010. Kot je izpovedal zakoniti zastopnik tožene stranke tožnik ponujene pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 7. 2011 ni podpisal, zato je neutemeljena pritožbena trditev, da je tožena stranka utemeljeno tožniku izplačevala plačo določeno v pogodbi o zaposlitvi z dne 18. 7. 2011, ker je bil tožnik s pogodbo seznanjen in je ni izpodbijal. Delavec se mora s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi izrecno strinjati. Nova pogodba o zaposlitvi velja, če na to pristane tudi druga stranka (3. točka 47. člena ZDR). Tožnik pa se z novo pogodbo o zaposlitvi, ki mu jo je predložila v podpis tožena stranka ni strinjal, zato pogodbe tudi ni podpisal. Zato mu je tožena stranka neutemeljeno izplačevala nižjo plačo po pogodbi o zaposlitvi z dne 18. 7. 2011 in je utemeljen tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače.
Sodišče prve stopnje se do navedb ter predloženih dokazov zaradi procesnega zavrženja predloga za izdajo začasne odredbe ni opredelilo. Ni uporabilo določbe 267. člena ZIZ-a, po kateri je začasno odredbo mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom in celo po končanem postopku, vse dokler ni opravljena izvršba. Ta določba zagotavlja, da je mogoče tekom sodnega postopka v neki zadevi predlagati celo več začasnih odredb, o katerih je potrebno odločati po vsebini. Sodišče prve stopnje bi se bilo tudi v obravnavanem primeru dolžno opredeliti do relevantnih navedb tožnika in predloženih dokazil. Torej do tistih, ki se nanašajo na verjetno izkazanost terjatve za izpodbojno tožbo zoper posamična upravna akta o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih, do zatrjevane nevarnosti nenadomestljive škode, ki bi nastala pri preživljanju tožnika in njegove družine zaradi ustavitve izplačevanja nadomestila za čas brezposelnosti kot posledica izbrisa iz evidence brezposelnih in drugih.
OZ člen 41, 86, 557. ZPP člen 243, 252, 254, 254/2.
pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - alkoholizem - pogodba poslovno nesposobne osebe (poslovna sposobnost) - nerazsodnost - pripombe strank na izvedensko mnenje - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja - pomanjkljivo izvedensko mnenje - pravno odločilen dokaz - zaslišanje izvedenca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Četudi stranka ne predlaga zaslišanja izvedenca, ampak le postavitev novega izvedenca, mora sodišče po podaji obrazloženih pripomb na izvedensko mnenje zahtevati njegovo dopolnitev. Ker je bil izvedenec postavljen zato, ker sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, ni mogoča prepričljiva ocena o popolnosti in pravilnosti izvedenskega mnenja, dokler na pripombe stranke ne odgovori izvedenec.
ZLS člen 49, 49/1, 49/2, 50.. ZJU člen 30.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
kolektivni delovni spor - akt o sistemizaciji delovnih mest - sestava sodišča - sodnik posameznik - bistvena kršitev določb postopka - senat
Predlagatelj v pritožbi navaja, da se na podlagi izpodbijanega akta o sistemizaciji delovnih mest premešča 18 javnih uslužbencev, ter da se določena delovna mesta ukinjajo, določena pa na novo sistemizirajo. Vse navedeno na vsebino Odloka ne vpliva. Ukinjanje ter sistemiziranje delovnih mest je v celoti v pristojnosti župana, kot to določa 20. čl. Odloka in 50. čl. ZLS. Tudi vsa premeščanja javnih uslužbencev so skladno s 33. čl. ZJU v pristojnosti predstojnika, torej župana.
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj je bilo nepravilno sestavljeno. ZDSS-1 v 1. odst. 14. čl. določa, da v delovnih (individualnih in kolektivnih) in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik. Kdaj odloča sodnik posameznik je določeno v 2. in 3. odst. 14. čl. ZDSS-1, pri tem pa zakon omenja le nekatere individualne delovne spore in nekatere socialne spore. V kolektivnih delovnih sporih sodišče prve stopnje vedno odloča v senatu. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe pa je prvostopno sodišče v tem sporu odločilo po sodnici posameznici, zaradi česar je podana navedena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tudi če se stranki odpovesta glavni obravnavi, mora prvostopno sodišče odločati na seji senata.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje delavcev
Tožnica v času od 1. 1. 2014 do 22. 1. 2014 ni nadomeščala delavke, saj je bila ta delavka v tem času še na delu (nato je bila na letnem dopustu, 8. 2. 2014 pa je nastopila porodniški dopust). To pomeni, da dejansko ni bil podan razlog nadomeščanja začasno odsotne delavke, ki je bil v pogodbi o zaposlitvi naveden kot razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas. To je zadostna podlaga za ugotovitev transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.
Odločba o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej. To izhaja iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-392/98. Kot ugotavlja Ustavno sodišče RS je bilo ponovno odmero pokojnine možno doseči v postopku s posebnim izrednim pravnim sredstvom razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe, kot je bil urejen v 270. členu ZPIZ/92. Tudi veljavni ZPIZ-2 omogoča razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe v 183. členu. Kot pravno podlago za ponovno odmero pokojnine je Ustavno sodišče RS tudi uporabilo določbo 183. člena ZPIZ-2. V vsebino navedene določbe je poseglo le toliko, da ni odločilen čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine, saj je v drugem odstavku 183. členu ZPIZ-2 določen rok 10-ih let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta in da torej v tem roku po tej določbi lahko uveljavlja razveljavitev ali spremembo odločbe. Ravno ta poseg v zvezi z 10-letnim rokom velja za tožnico in predstavlja zanjo pozitivni odstop od siceršnje možnosti uveljavljanja razveljavitve odločbe po 183. členu ZPIZ-2 glede na to, da gre za odločbo z dne 12. 10. 2000. Sicer pa se je Ustavno sodišče RS v celoti sklicevalo na tretji odstavek 183. člena ZPIZ-2, ki učinke izdane odločbe veže bodisi na dano zahtevo ali datum izdaje odločbe po uradni dolžnosti.
ZPP člen 105, 108, 108/5, 180, 180/1.. ZDSS-1 člen 73.
zavrženje vloge - sestavine tožbe - tožba
Iz vročilnice izhaja, da je pritožnik sklep o popravi in dopolnitvi vloge prejel 27. 12. 2016. Do izteka roka niti kadarkoli pozneje vloge ni vrnil popravljene in dopolnjene tako, da bi bila sposobna za vsebinsko obravnavanje pred sodiščem. Na temelju 5. odst. 108. člena ZPP je zato sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom vlogo zakonito zavrglo, saj ni pogojev za meritorno sojenje v zadevi.
samostojni podjetnik - smrt - nadaljevanje podjetnikove dejavnosti - pristop k dolgu - zastaranje terjatve
Tudi v obdobju med nastopom smrti do pravnomočnosti sklepa o dedovanju in še tri mesece potem je dopustno nadaljevati z dejavnostjo podjetnika pod njegovo firmo, saj iz zakona ne izhaja obveznost, da bi moralo iz firme biti razvidno, da je podjetnik prenehal biti lastnik podjetja in je zato mogoče, da se tudi v primeru smrti podjetnika še naprej uporablja firma z imenom in priimkom pokojnega podjetnika.
Tožena stranka je res tudi dedinja po umrlem podjetniku, vendar to ni ovira, da ne bi mogla pristopiti k dolgu kot samostojna podjetnica in za dolg, ki ga je zapuščina legalno ustvarila v obdobju po smrti samostojnega podjetnika, tako da je sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je vsebina 3. točke Dogovora o poravnavi dolga z dne 14. 7. 2011, šteti kot pristop k dolgu po 432. členu OZ.
Stališče pritožbe, da terjatev iz naslova pristopa k dolgu zastara takrat kot zastara dolg, h kateremu se pristopi, ne vzdrži, saj je dolg pristopnika njegov dolg in če se je zavezal plačati v določenem roku, se zastaranje ugotavlja glede na ta rok.
fikcija vročitve – dejansko bivališče – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti
Vročitev s fikcijo je mogoče sprejeti kot pravilno zgolj, če je opravljena na naslovu dejanskega prebivališča po predpisanem postopku. Fikcija vročitve sodnega pisanja v smislu 142. člena ZPP tako ni mogoča na naslovu, kjer se stranka v trenutku vročanja dejansko ne nahaja.
ZDR-1 člen 34, 35, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZVZD-1 člen 37.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu
Tožnik je bil spornega dne, ko je bil pri njem opravljen preizkus alkoholiziranosti, na delovnem mestu vinjen, ker je imel v izdihanem zraku 0,40 mg/l alkohola. S tem je kršil določbe 34., 35. in 37. ZDR-1, saj ni upošteval zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ni spoštoval in izvajal predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu, dela ni opravljal tako pazljivo, da bi zavaroval svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb, vzdržal pa se tudi ni ravnanja, ki glede na naravo dela, ki ga je opravljal pri toženi stranki (odrsko scenski delavec), materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovale toženi stranki. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je podan odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
OZ člen 352., 352/1., 352/2., 357., 357/6., 963., 963/1.
zastaranje - zastaranje terjatve zavarovalnice proti tretjemu - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - zastaralni rok pri zavarovalni pogodbi - rok za zastaranje odškodninske terjatve
Sodišče je ob ugotovitvi, da so na tožečo stranko z izplačilom odškodnine svoji zavarovanki prešle vse zavarovankine pravice do tistega, ki je odgovoren za škodo (prvi odstavek 963. člena OZ), pravilno ugotovilo tudi, da je zastaralni rok za tožečo stranko začel teči takrat, ko je proti odgovornemu za nastanek zavarovalnega primera začelo teči zastaranje, in se tudi končal v enakem roku (šesti odstavek 357. člena OZ).
kršitev pravice stranke do izjave - sporazumno ugotovljena vrednost zavarovane stvari
Med sedanjima pravdnima strankama je bila vrednost zavarovane stvari sporazumno ugotovljena, v takšnem primeru, predvideva ga sedmi odstavek 949. člena OZ, pa se pri določanju zavarovalnine upošteva sporazumno ugotovljena vrednost in se dejanska škoda na stvari ne ugotavlja.