Ni prezreti, da se pritožba, ko podaja drugačno dokazno oceno od sodišče prve stopnje, stalno sklicuje na to, kaj je življenjsko ali izkustveno sprejemljivo ali nesprejemljivo, prezre pa, da dokazi, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, zavračajo zagovor obdolženca, v katerem zanika izvršitev kaznivega dejanja in ne dopuščajo prav nobenega dvoma o tem, da ga je obdolženi storil in da je zanj krivdno odgovoren. Navedeno pomeni, da sodišče prve stopnje ni bilo v položaju, ko bi moralo uporabiti načelo in dubio pro reo, pa se zato pritožba neutemeljeno sklicuje na to načelo.
Odločba o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej. To izhaja iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-392/98. Kot ugotavlja Ustavno sodišče RS je bilo ponovno odmero pokojnine možno doseči v postopku s posebnim izrednim pravnim sredstvom razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe, kot je bil urejen v 270. členu ZPIZ/92. Tudi veljavni ZPIZ-2 omogoča razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe v 183. členu. Kot pravno podlago za ponovno odmero pokojnine je Ustavno sodišče RS tudi uporabilo določbo 183. člena ZPIZ-2. V vsebino navedene določbe je poseglo le toliko, da ni odločilen čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine, saj je v drugem odstavku 183. členu ZPIZ-2 določen rok 10-ih let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta in da torej v tem roku po tej določbi lahko uveljavlja razveljavitev ali spremembo odločbe. Ravno ta poseg v zvezi z 10-letnim rokom velja za tožnico in predstavlja zanjo pozitivni odstop od siceršnje možnosti uveljavljanja razveljavitve odločbe po 183. členu ZPIZ-2 glede na to, da gre za odločbo z dne 12. 10. 2000. Sicer pa se je Ustavno sodišče RS v celoti sklicevalo na tretji odstavek 183. člena ZPIZ-2, ki učinke izdane odločbe veže bodisi na dano zahtevo ali datum izdaje odločbe po uradni dolžnosti.
ZLS člen 49, 49/1, 49/2, 50.. ZJU člen 30.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
kolektivni delovni spor - akt o sistemizaciji delovnih mest - sestava sodišča - sodnik posameznik - bistvena kršitev določb postopka - senat
Predlagatelj v pritožbi navaja, da se na podlagi izpodbijanega akta o sistemizaciji delovnih mest premešča 18 javnih uslužbencev, ter da se določena delovna mesta ukinjajo, določena pa na novo sistemizirajo. Vse navedeno na vsebino Odloka ne vpliva. Ukinjanje ter sistemiziranje delovnih mest je v celoti v pristojnosti župana, kot to določa 20. čl. Odloka in 50. čl. ZLS. Tudi vsa premeščanja javnih uslužbencev so skladno s 33. čl. ZJU v pristojnosti predstojnika, torej župana.
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj je bilo nepravilno sestavljeno. ZDSS-1 v 1. odst. 14. čl. določa, da v delovnih (individualnih in kolektivnih) in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik. Kdaj odloča sodnik posameznik je določeno v 2. in 3. odst. 14. čl. ZDSS-1, pri tem pa zakon omenja le nekatere individualne delovne spore in nekatere socialne spore. V kolektivnih delovnih sporih sodišče prve stopnje vedno odloča v senatu. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe pa je prvostopno sodišče v tem sporu odločilo po sodnici posameznici, zaradi česar je podana navedena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tudi če se stranki odpovesta glavni obravnavi, mora prvostopno sodišče odločati na seji senata.
zavrženje tožbe - samostojni podjetnik - smrt stranke - poprava tožbe - vstop dedičev v pravdo
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi zmotne odločitve, da tožba zaradi smrti toženca ni popolna oziroma, da ni sposobna za obravnavanje. Zato je tožnika pozvalo k popravi tožbe. Vendar je pri tem spregledalo določilo 132. člena ZD, po katerem pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. V tem trenutku na dediče preidejo vse pravice in obveznosti njihovega prednika do višine vrednosti zapuščine oziroma dednega deleža. Dediči kot univerzalni nasledniki po samem zakonu vstopijo v postopek. Če je zapustnika zastopal pooblaščenec, je preko njega zagotovljeno, da so dediči v pravdi ustrezno zastopani. Če pa zapustnik ni imel pooblaščenca, je to razlog za prekinitev postopka, dokler ga dediči ne prevzamejo oziroma, jih sodišče ne povabi, da to storijo (1. točka 205. člena in prvi odstavek 208. člena ZPP).
Glede na trditveno podlago predlagateljev in nasprotnih udeležencev gre v predmetni zadevi za spor o meji, ker predlagatelja zatrjujeta drugačen potek meje, kot ga zatrjujejo nasprotni udeleženci in ker je neizpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da obsega sporni mejni prostor le 9,6 m2, da obsega sporni prostor trikotnik s površino 5,6 m2 in trikotnik s površino 4 m2. Med predlagateljema in nasprotnimi udeleženci je torej sporno, ali pas zemljišča v obsegu določenih trikotnikov spada k zemljiški parceli predlagateljev ali k zemljiški parceli nasprotnih udeležencev in izvira iz nejasnosti o poteku meje.
Posamezen solastnik sicer ima sam pravico zahtevati ureditev meje, mora pa navesti v predlogu tudi druge solastnike in to na pasivni strani, če ne želijo sodelovati v postopku.
Iz podatkov v spisu pa izhaja, da je z vlogo z dne 19. 8. 2015 vstopil v ta nepravdni postopek na aktivni strani kot drugi predlagatelj še drugi solastnik te nepremičnine, s tem pa je bila odpravljena nepopolnost predloga za določitev meje in ni bilo več razloga za zavrženje predloga. Pritožba je zato v tem delu neutemeljena.
ZPP člen 1, 18, 18/2, 154, 154/1, 165, 165/1. ZDavP-2 člen 70.
sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti - vračilo preveč plačanega davka - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Po določilu 1. člena ZPP redno sodišče odloča v sporih o osebnih in družinskih razmerjih ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilno-pravnih razmerjih fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. Pravila ZPP se uporabljajo tudi v primerih, kadar je ena od pravdnih strank država ali občina, vendar le, če proti nasproti drugi stranki ne nastopa kot oblastveni organ. V postopku odmere davka pa davčni upravičenec proti davčnemu zavezancu nastopa kot oblastni organ. Kadar je tako, tako pa je tudi v predmetni zadevi, pristojnost rednega sodišča ni podana.
fikcija vročitve – dejansko bivališče – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti
Vročitev s fikcijo je mogoče sprejeti kot pravilno zgolj, če je opravljena na naslovu dejanskega prebivališča po predpisanem postopku. Fikcija vročitve sodnega pisanja v smislu 142. člena ZPP tako ni mogoča na naslovu, kjer se stranka v trenutku vročanja dejansko ne nahaja.
samostojni podjetnik - smrt - nadaljevanje podjetnikove dejavnosti - pristop k dolgu - zastaranje terjatve
Tudi v obdobju med nastopom smrti do pravnomočnosti sklepa o dedovanju in še tri mesece potem je dopustno nadaljevati z dejavnostjo podjetnika pod njegovo firmo, saj iz zakona ne izhaja obveznost, da bi moralo iz firme biti razvidno, da je podjetnik prenehal biti lastnik podjetja in je zato mogoče, da se tudi v primeru smrti podjetnika še naprej uporablja firma z imenom in priimkom pokojnega podjetnika.
Tožena stranka je res tudi dedinja po umrlem podjetniku, vendar to ni ovira, da ne bi mogla pristopiti k dolgu kot samostojna podjetnica in za dolg, ki ga je zapuščina legalno ustvarila v obdobju po smrti samostojnega podjetnika, tako da je sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je vsebina 3. točke Dogovora o poravnavi dolga z dne 14. 7. 2011, šteti kot pristop k dolgu po 432. členu OZ.
Stališče pritožbe, da terjatev iz naslova pristopa k dolgu zastara takrat kot zastara dolg, h kateremu se pristopi, ne vzdrži, saj je dolg pristopnika njegov dolg in če se je zavezal plačati v določenem roku, se zastaranje ugotavlja glede na ta rok.
V primerih kot je ta, kjer je tožnica najemnik sobe in skupnih prostorov (trije oz. štirje ljudje imajo v souporabi skupno približno 50 kvadratnih metrov), je možno tudi ob definiciji stanovanja v funkcionalnem smislu, kakor ga določa drugi odstavek 4. člena ZS-1 oziroma drugi odstavek 6. člena ZS-1 v povezavi z 28. členom ZUPJS šteti, da gre za prostore, katerih najemniki so upravičeni do subvencionirane najemnine ob pogoju, da so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje subvencije najemnine.
Ker v obravnavani zadevi vloga, ki jo je vložnik posredoval sodišču, ni bila popolna in ni vsebovala vsega, da bi se lahko obravnavala, je sodišče prve stopnje vložnika s sklepom pozvalo, da jo v 15-dnevnem roku ustrezno dopolni. Hkrati je vložnika, ki ni imel pooblaščenca, tudi poučilo o pravici do brezplačne pravne pomoči in o nastopu pravnih posledic v primeru, da ne bo postopal skladno s sklepom. Vložnik vloge v postavljenem roku, niti kasneje, ni popravil, zato je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno vlogo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.
Obveznost planiranja izplačila ne more biti pogoj za kasnejše dejansko izplačilo plače iz uspešnosti poslovanja, ampak je to le (računovodska) obveznost toženke. Nespoštovanje takšne obveznosti toženke pa ne more posegati v pravice delavcev, določene s kolektivno pogodbo.
Ker je toženka za leto 2011 dosegla in celo presegla planirani dobiček, je tožnica na podlagi prvega stavka prvega odstavka 111. člena podjetniške kolektivne pogodbe upravičena do vtoževanega zneska iz naslova plače iz uspešnosti poslovanja.
Pritožba utemeljeno opozarja, da dokazne ocene sodišča prve stopnje ni mogoče preveriti, saj iz nje ni razvidno, kakšna so bila tista neposredno zaznana opažanja sodišča prve stopnje, zaradi katerih je pričo ocenilo za neverodostojno. Seveda lahko sodišče izpoved priče dokazno oceni tudi na podlagi neverbalnih dejavnikov, ki jih zazna pri neposrednem zaslišanju priče, kar pomeni, da lahko upošteva tudi njeno obnašanje pri izpovedovanju, način govora in druge okoliščin, ki jih sodišče lahko zazna le z neposredno izvedbo dokaza. Vendar pa mora sodišče v obrazložitvi sodbe te okoliščine oziroma dejavnike navesti, saj mora dokazna ocena temeljiti na argumentih, ki so racionalno sprejemljivi in preverljivi. V nasprotnem primeru onemogoči stranki, da v pritožbi dokazno oceno sodišča napade, in instančnemu sodišču, da pravilnost te dokazne ocene preveri. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo konkretnih razlogov, zakaj priči ne verjame, zato dokazna ocena sodišča ni ustrezna.
V skladu s pravili pravdnega postopka morajo biti razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov razvidni bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Pri tem je ključno, da sodišče navede konkretne vsebinske razloge in na ta način stranki, katere dokazni predlog je zavrnjen, omogoči, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
izvršba na denarna sredstva – sklep o prenosu terjatve v izterjavo
Z izvršbo na denarne terjatve je upnik prisilno dobil zgolj procesno legitimacijo na podlagi odločbe sodišča. Če dolžnikov dolžnik ne bo izpolnil domnevne dolžnikove terjatve upniku, bo moral ta uporabiti prisilna sredstva. V izvršilnem postopku je bistveno zgolj to, ali je izpolnjen zakonski pogoj za izdajo sklepa o prenosu terjatve v izterjavo.
vpis in vplačilo novih delnic - posojilna pogodba - vpisna pogodba - neizpolnitev pogodbe - nadaljnja prodaja delnic
Izhajajoč iz takšne pravne opredelitve pogodbe o vpisu delnic, na podlagi katere pridobi vpisnik točno določene korporacijske in obligacijske pravice, ki jih določa ZGD-1, ni mogoče zaključiti, da je v konkretnem primeru toženka s sklenitvijo vpisne pogodbe prevzela tudi kakšne druge obligacijske obveznosti do tožnice. Zatrjevano obveznost toženke, da zagotovi kupca za delnice, je torej potrebno po prepričanju sodišča druge stopnje presojati ločeno in neodvisno od vsebine vpisne pogodbe. Neizpolnitev drugih zavez, ki so bile dogovorjene med pravdnima strankama, je potrebno presojati samostojno v okviru tožničine pravice do povračila škode in ne v okviru pravnih pravil o učinkih vpisa novih delnic.
zamuda pri izpolnitvi obveznosti - zamuda s plačilom - zakonske zamudne obresti - posojilna pogodba - stranke pogodbenega razmerja
Z vsemi plačili, izvedenimi na račun kupnine po dogovorjenem roku, je bila torej toženka v zamudi. Tožnik zato utemeljeno zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od neplačanega dela kupnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00001037
ZZK-1 člen 234, 234/1, 234/1-1.
tožba na nedopustnost izvršbe - pravni interes (pravna korist) za tožbo - lastninska pravica v pričakovanju
Bistvena je presoja sodišča prve stopnje, da izvršbe v fazi, ko je bila nepremičnina že prodana, domaknjena in izročena kupcu, ki je na njej pridobil lastninsko pravico na originaren način, ni mogoče več vrniti nazaj v fazo pred prodajo nepremičnine. Kot se je v odločbi III Ips 123/2008 z dne 24. 3. 2009 izreklo že VS RS, je ugovor tretjega pravno sredstvo, ki tretjemu omogoča, da prepreči izvršbo na določen predmet. Po že opravljeni izvršbi pa tretji v okviru izvršilnega (in v posledici tega tudi pravdnega postopka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe), takšnega pravnega varstva ne more več doseči (nima več pravnega sredstva, s katerim bi zaščitil svojo pravico, ki bi preprečevala izvršbo).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00000729
OZ člen 131. ZOR člen 154.
predpostavke odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - nastanek in višina škode - višina premoženjske škode - nastanek premoženjske škode - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard pretežne verjetnosti - dokazna ocena - dokazno breme - dokazno breme glede škode - dokazno breme tožnika - dokazovanje vsebine sefa - rop sefov
Tožnica bi morala dokazati, da ji je v škodnem dogodku - ropu sefov - nastala škoda (zaradi odtujitve gotovine iz sefa) in njeno višino. Tožnica ni niti s stopnjo verjetnosti izkazala, koliko gotovine je bilo s prvim dnem (11. 1. 2005) hranjeno v sefu in koliko gotovine je bilo v sefu na dan ropa, to je v noči iz 30. 10. na 1. 11. 2005.
ZPP člen 105, 108, 108/5, 180, 180/1.. ZDSS-1 člen 73.
zavrženje vloge - sestavine tožbe - tožba
Iz vročilnice izhaja, da je pritožnik sklep o popravi in dopolnitvi vloge prejel 27. 12. 2016. Do izteka roka niti kadarkoli pozneje vloge ni vrnil popravljene in dopolnjene tako, da bi bila sposobna za vsebinsko obravnavanje pred sodiščem. Na temelju 5. odst. 108. člena ZPP je zato sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom vlogo zakonito zavrglo, saj ni pogojev za meritorno sojenje v zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00006749
SPZ člen 180, 185, 185/2. OZ člen 366, 366/2. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 56, 56/3, 78, 78/1.
V konkretnem primeru je (navadna) škoda tožeči stranki nastala s tem, da njena zavarovana kreditna terjatev zaradi omenjenega protipravnega ravnanja tožene stranke ni bila poplačana (oziroma ni bila v celoti poplačana), pri čemer bi tožena stranka morala računati na možnost (glede na povprečno predvidljivo raven), da družba R.Č. d.o.o. tožeči stranki kredita iz naslova prejetih nepovratnih javnih sredstev ne bo poravnala. Gre za tipične rizike, za katere se domneva, da so bili toženi stranki znani oziroma bi vsaj morali biti znani. Zastavni dolžnik namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča ne more sam odločati, ali bo s prejetimi sredstvi poplačal svojega upnika ali ne, saj bi se s tem popolnoma zaobšlo kogentno pravilo iz 180. člena SPZ. Če je terjatev zastavljena, lahko dolžnik terjatve veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, sicer zavarovanje za upnika ne bi imelo nobenega smisla, ker bi premoženjska vrednost zavarovanja prešla v roke dolžniku zavarovane terjatve.
trditve in dokazi - dokazovanje z izvedencem - strokovno vprašanje – izvedensko mnenje
Samo če bi dokazni postopek pokazal, da sta se stranki dogovorili, da tožeča stranka prevzame vse zaloge tožene stranke, ki jih je ta imela ob vzpostavitvi poslovnega razmerja s tožečo stranko, pa bi bila vrednost sporna, bi bilo potrebno zaradi ugotovitve dejanske vrednosti izvesti dokaz z izvedencem, ki bi odgovoril na strokovno vprašanje glede vrednosti zalog1. Enako bi veljalo tudi, če bi bil dogovor glede prevzema dela zalog, pa bi bila njihova vrednost sporna.
Sodišče s strokovnim znanjem glede vrednosti zalog ne razpolaga in glede te okoliščine, bi moralo dopustiti in izvesti dokaz z izvedencem, toda v konkretnem primeru to ni bilo potrebno kot zmotno trdi pritožba, saj je vrednost zaloge bila znana in nesporna med pravdnima strankama.