redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
ZDR-1 delodajalca ne zavezuje, da mora v primeru odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma, ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo in v primeru, če ta možnost obstaja, da mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Takšno zavezo delodajalca je določal tretji odstavek 88. člena ZDR, ki je novi ZDR-1 ne vsebuje več.
ZDSS-1 člen 6a, 19.. ZPP člen 17, 17/2, 18, 18/1, 18/2.. KPJS člen 45.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe
Med strankama sporno vprašanje, katere ure nasprotna udeleženka priznava oziroma, šteje kot nadure, in priznavanje referenčnih obdobij, je povezano s pravilnim izvrševanjem določb zakona in podzakonskega akta, kar ni predmet kolektivnega delovnega spora. Zato sodno varstvo v kolektivnem delovnem sporu ni predvideno.
pridobitev subvencije k plačilu tržne najemnine - najemno stanovanje
V primerih kot je ta, kjer je tožnik najemnik sobe, ki meri 45 kvadratnih metrov in skupnih prostorov kuhinje in kopalnice (par ljudi ima v souporabi skupno približno 50 kvadratnih metrov) je možno tudi ob definiciji stanovanja v funkcionalnem smislu, kakor ga določa drugi odstavek 4. člena ZS-1 oziroma drugi odstavek 6. člena ZS-1 v povezavi z 28. členom ZUPJS šteti, da gre za prostore, katerih najemniki so upravičeni do subvencionirane najemnine ob pogoju, da so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje subvencije najemnine.
Po stališču ustaljene sodne prakse se kazenska ovadba oškodovanca, ki se je kot privilegirana priča odrekel pričevanju, iz spisa ne izloči, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga je policija pridobila od privilegirane priče po 148. členu ZKP.
najemna pogodba za poslovni prostor - uporaba prostora za namen, določen s pogodbo - povrnitev škode - odškodninska odgovornost
Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je tožeča stranka z najemno pogodbo (3. člen) najemniku zavezala, da bo imel s svojimi tovornjaki ves čas najema prost in neoviran dostop do najetih poslovnih prostorov, sicer ima najemnik pravico od nje zahtevati odškodnino (15. člen ZPSPP), tudi v smeri znižanja ali izključitve plačila najemnine (primerjaj 598. in 597. člen Obligacijskega zakonika - OZ).
Med strankama v postopku je bilo nesporno, da je tožena stranka tožniku izplačevala plačo v skladu s pogodbo o zaposlitvi št. 49 z dne 1. 7. 2007 do oktobra 2010. Kot je izpovedal zakoniti zastopnik tožene stranke tožnik ponujene pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 7. 2011 ni podpisal, zato je neutemeljena pritožbena trditev, da je tožena stranka utemeljeno tožniku izplačevala plačo določeno v pogodbi o zaposlitvi z dne 18. 7. 2011, ker je bil tožnik s pogodbo seznanjen in je ni izpodbijal. Delavec se mora s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi izrecno strinjati. Nova pogodba o zaposlitvi velja, če na to pristane tudi druga stranka (3. točka 47. člena ZDR). Tožnik pa se z novo pogodbo o zaposlitvi, ki mu jo je predložila v podpis tožena stranka ni strinjal, zato pogodbe tudi ni podpisal. Zato mu je tožena stranka neutemeljeno izplačevala nižjo plačo po pogodbi o zaposlitvi z dne 18. 7. 2011 in je utemeljen tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače.
Sodišče prve stopnje se do navedb ter predloženih dokazov zaradi procesnega zavrženja predloga za izdajo začasne odredbe ni opredelilo. Ni uporabilo določbe 267. člena ZIZ-a, po kateri je začasno odredbo mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom in celo po končanem postopku, vse dokler ni opravljena izvršba. Ta določba zagotavlja, da je mogoče tekom sodnega postopka v neki zadevi predlagati celo več začasnih odredb, o katerih je potrebno odločati po vsebini. Sodišče prve stopnje bi se bilo tudi v obravnavanem primeru dolžno opredeliti do relevantnih navedb tožnika in predloženih dokazil. Torej do tistih, ki se nanašajo na verjetno izkazanost terjatve za izpodbojno tožbo zoper posamična upravna akta o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih, do zatrjevane nevarnosti nenadomestljive škode, ki bi nastala pri preživljanju tožnika in njegove družine zaradi ustavitve izplačevanja nadomestila za čas brezposelnosti kot posledica izbrisa iz evidence brezposelnih in drugih.
klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - zamudna sodba
Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju dejstva, ali je bilo v njegov poštni predalčnik vloženo obvestilo o sodni pošiljki, ki je vsebovala zamudno sodbo, spregledalo nekatere okoliščine, ki so v predmetni zadevi odločilne. Pritožba utemeljeno opozarja, da dokazna ocena sodišča prve stopnje ni zadosti prepričljiva, zaradi česar je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v povezavi z 366. in 355. členom ZPP).
stroški ugovora po izteku roka - krivdno povzročeni stroški
Izvršilni postopek se vodi zaradi poplačila upnika in ko ta prejme določeno plačilo, je prav, da o tem obvesti sodišče. Če tega ne stori prostovoljno, ga dolžnik k temu ne more drugače prisiliti kot z ugovorom po izteku roka.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 33, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZOFVI člen 49, 49/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - ravnatelj
Za presojo pravočasnosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistvena določba 20. člena ZDR-1, ki opredeljuje delodajalca (pravno osebo) kot stranko pogodbe o zaposlitvi, in v prvem odstavku določa, da v imenu delodajalca (pravne osebe) nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je za podajo izredne odpovedi tožnici pristojna ravnateljica, na podlagi določbe prvega odstavka 49. člena ZOFVI. V skladu z 20. členom ZDR-1 rok za podajo odpovedi prične teči z dnem, ko je za kršitev izvedela ravnateljica tožene stranke.
Tožena stranka je tožnici zaradi neupravičene odsotnosti z dela utemeljeno izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
pomanjkanje dokazov - sostorilstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - upravičeni tožilec - zavrženje obtožnega predloga - konkretizacija pritožbenih razlogov - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - v dvomu v korist obdolženca - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
To, kar se je obdolženki očitalo v smeri sostorilstva, ne zadostuje za zaključek o dokazanosti njenega protipravnega ravnanja, saj njena vloga oziroma njena izvršitvena ravnanja, v kolikor bi šlo za sostorilstvo, niso bila jasno opredeljena.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00000039
KZ-1 člen 87,3 87/1, 87/2.
denarna kazen - obročno plačilo denarne kazni
Pritožbena navedba, da je obsojenec pripravljen plačati denarno kazen ponovno na podlagi obročnega plačila, se izkaže za neutemeljeno. Obsojencu je privilegij plačila denarne kazni po obrokih že bil podeljen, vendar ga ni izkoristil, zaradi česar ponovnemu predlogu obsojenca za plačilo denarne kazni po obrokih ni mogoče več ugoditi. Ravnanje sodišča po pritožbenem predlogu bi zato bilo v nasprotju z določbami 87. člena KZ-1. V prvem odstavku tega člena je določeno, da če se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev. Drugi odstavek 87. člena KZ-1 pa določa, da če obsojenec plača samo del denarne kazni, se mu ostanek sorazmerno spremeni v zapor, če plača še ostanek, pa se izvrševanje kazni zapora ustavi.
litispendenca - odobritev pravnih dejanj - nadaljevanje pravde z dedičem
Podatki v spisu potrjujejo, da je tožencu tožba že bila vročena in je toženec na tožbo tudi že odgovoril. Zato je v nasprotju z določbo prvega odstavka 189. člena ZPP sodišče prve stopnje zaključilo, da se pravda še ni začela in posledično je napačno zaključilo, da ni podana litispendenca. Iz pritožbe je tudi razvidno, da je hkrati z njo podal dedič, ki je sin pokojne prvotne tožnice, tudi izjavo o vstopu v pravdo in izjavo o odobritvi že opravljenih pravdnih dejanj pokojne tožnice. Zato ni procesnih ovir za nadaljevanje pravdnega postopka z dedičem pokojne tožnice.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je predvidena kot skrajno sredstvo za sankcioniranje kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, izredna odpoved pa kot najstrožja, zato je treba okoliščine in interese strank, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati, posebej skrbno pretehtati. V tem primeru ne zadošča zgolj preizkus okoliščin, ki so navedene v odpovedi, ampak mora sodišče ob dejanskem stanju, ki je drugačno od tistega, ki ga je ugotovil delodajalec, preizkusiti tudi pravilnost uporabe materialnega prava, kar pomeni, da mora presoditi, ali je izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga.
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi očitane hujše kršitve delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki bi jo naj tožnik storil s tem, da je v delovnem času spornega dne, pri postavljenem razporedu dela na tabli razporedov, v oddelku montaža, pristopil do sodelavcev in se nasilno vedel do sodelavca tako, da je nanj kričal, mu grozil in ga poskušal fizično napasti, pri čemer je brcal v plansko tablo, kar je delovalo zastrašujoče za vse prisotne sodelavce. Sodišče prve stopnje je z vidika obstoja odpovednega razloga in okoliščin in interesov iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 pravilno ugotovilo, da bistvene okoliščine, s katerimi je tožena stranka utemeljevala izredno odpoved, v sodnem postopku niso bile ugotovljene, zato tožnikova kršitev ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga, ki bi onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 109. člena ZDR-1).
zamuda pri izpolnitvi obveznosti - zamuda s plačilom - zakonske zamudne obresti - posojilna pogodba - stranke pogodbenega razmerja
Z vsemi plačili, izvedenimi na račun kupnine po dogovorjenem roku, je bila torej toženka v zamudi. Tožnik zato utemeljeno zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od neplačanega dela kupnine.
ZPSPP člen 14, 15, 16, 16/1, 17, 17/2. OZ člen 80, 604, 604/4, 604/5.
zakupna (najemna) pogodba - pooblastilo po zaposlitvi - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - najem (zakup) poslovnih prostorov - sprememba in vrnitev v zakup dane stvari - dispozitivnost zakonske določbe - neupravičena obogatitev - soglasje najemodajalca - nujna popravila
Stranki sta očitno z dogovorom odstopili od 15., 16. in 17. člena ZPSPP, glede vseh popravil, tudi glede nujnih popravil, kar je dopustno, saj je ZPSPP dispozitivno pravo.
80. člen OZ daje pooblastilo le osebam, pri katerih je sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb sestavni del njihove zaposlitve, ker brez pooblastila sploh ne morejo opravljati svojega poklica. Dobra primera takšnih oseb sta prodajalec in natakar. R. U. je očitno sicer delal po potrebi in na temelju podjemne pogodbe. Iz tega pa še ni mogoče sklepati, da obstaja poklic pomočnika stečajnega upravitelja in še manj, da je vsakršna pomoč stečajnemu upravitelju nujno povezana z obstojem pooblastila.
zavrženje tožbe - samostojni podjetnik - smrt stranke - poprava tožbe - vstop dedičev v pravdo
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi zmotne odločitve, da tožba zaradi smrti toženca ni popolna oziroma, da ni sposobna za obravnavanje. Zato je tožnika pozvalo k popravi tožbe. Vendar je pri tem spregledalo določilo 132. člena ZD, po katerem pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. V tem trenutku na dediče preidejo vse pravice in obveznosti njihovega prednika do višine vrednosti zapuščine oziroma dednega deleža. Dediči kot univerzalni nasledniki po samem zakonu vstopijo v postopek. Če je zapustnika zastopal pooblaščenec, je preko njega zagotovljeno, da so dediči v pravdi ustrezno zastopani. Če pa zapustnik ni imel pooblaščenca, je to razlog za prekinitev postopka, dokler ga dediči ne prevzamejo oziroma, jih sodišče ne povabi, da to storijo (1. točka 205. člena in prvi odstavek 208. člena ZPP).
pogodbena kazen - razlog za zamudo z izpolnitvijo - gradbena pogodba - inšpekcijska odločba
Da vsa dela po pogodbi niso bila dokončana med pravdnima strankama nikoli ni bilo sporno. Tako ni bilo sporno, da so ostala nedokončana dela zasutja jaškov meteorne in fekalne kanalizacije, prav tako ni bilo sporno, da do primopredaje teh del ni prišlo in tudi ni moglo priti. Toda, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, razlog za nedokončanje teh del ni bil na strani tožene stranke, saj je do nedokončanja teh del, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, prišlo iz vzroka za katerega tožena stranka ne odgovarja in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka do pogodbene kazni zaradi zamude teh del niti zaradi nedokončanja teh del ni upravičena.
Glede na trditveno podlago predlagateljev in nasprotnih udeležencev gre v predmetni zadevi za spor o meji, ker predlagatelja zatrjujeta drugačen potek meje, kot ga zatrjujejo nasprotni udeleženci in ker je neizpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da obsega sporni mejni prostor le 9,6 m2, da obsega sporni prostor trikotnik s površino 5,6 m2 in trikotnik s površino 4 m2. Med predlagateljema in nasprotnimi udeleženci je torej sporno, ali pas zemljišča v obsegu določenih trikotnikov spada k zemljiški parceli predlagateljev ali k zemljiški parceli nasprotnih udeležencev in izvira iz nejasnosti o poteku meje.
Posamezen solastnik sicer ima sam pravico zahtevati ureditev meje, mora pa navesti v predlogu tudi druge solastnike in to na pasivni strani, če ne želijo sodelovati v postopku.
Iz podatkov v spisu pa izhaja, da je z vlogo z dne 19. 8. 2015 vstopil v ta nepravdni postopek na aktivni strani kot drugi predlagatelj še drugi solastnik te nepremičnine, s tem pa je bila odpravljena nepopolnost predloga za določitev meje in ni bilo več razloga za zavrženje predloga. Pritožba je zato v tem delu neutemeljena.
Ker v obravnavani zadevi vloga, ki jo je vložnik posredoval sodišču, ni bila popolna in ni vsebovala vsega, da bi se lahko obravnavala, je sodišče prve stopnje vložnika s sklepom pozvalo, da jo v 15-dnevnem roku ustrezno dopolni. Hkrati je vložnika, ki ni imel pooblaščenca, tudi poučilo o pravici do brezplačne pravne pomoči in o nastopu pravnih posledic v primeru, da ne bo postopal skladno s sklepom. Vložnik vloge v postavljenem roku, niti kasneje, ni popravil, zato je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno vlogo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.