Tožnici ni uspelo dokazati, da je vzrok telesne okvare poklicna bolezen. Zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro zaradi poklicne bolezni ni utemeljen.
OZ člen 352., 352/1., 352/2., 357., 357/6., 963., 963/1.
zastaranje - zastaranje terjatve zavarovalnice proti tretjemu - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - zastaralni rok pri zavarovalni pogodbi - rok za zastaranje odškodninske terjatve
Sodišče je ob ugotovitvi, da so na tožečo stranko z izplačilom odškodnine svoji zavarovanki prešle vse zavarovankine pravice do tistega, ki je odgovoren za škodo (prvi odstavek 963. člena OZ), pravilno ugotovilo tudi, da je zastaralni rok za tožečo stranko začel teči takrat, ko je proti odgovornemu za nastanek zavarovalnega primera začelo teči zastaranje, in se tudi končal v enakem roku (šesti odstavek 357. člena OZ).
zapustnikovi dediči - upravičeni dediči - drugi dedni red - pravni učinek dedne izjave
Sodišče mora v zapuščinskem postopku med drugim ugotoviti, kdo so zapustnikovi dediči. Sodišče prve stopnje navedenih podatkov ni dovolj skrbno raziskalo. Prenagljeno in predvsem neobrazloženo je štelo, da sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom, zaradi česar je k podaji dedne izjave pozvalo pritožnika. Ker ni jasno, ali je ta sploh upravičen dedovati, je vprašljiv tudi pravni učinek njegove izjave o odpovedi dedovanju.
V zvezi z listino bi bilo dopustno le ugotavljanje njene pristnosti, to je ugotavljanje, ali je tista oseba, ki je na listini označena kot podpisnik, listino tudi resnično podpisala.Pritožba zato s konstruktom, da je listina lahko v smislu 181. člena ZPP nepristna tudi, kadar je njena vsebina neresnična, ne more uspeti.
Že glede na to, da je tožeča stranka v izreku zathevka prepisala naloge, ki jih določajo predpisi za upravljalca s komunalnimi odpadki, kaže na to, da njen tožbeni zahtevek ni bil določno postavljen v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP. Predpisi so namreč splošni akti, kar pomeni, da so naloge opredeljene na splošen način, ne pa prilagojene konkretnim okoliščinam, ko ob zapadlosti terjatve tožeča stranka zahteva od tožene stranke, da nekaj izpolni, naredi, uredi ali plača.
ZPSPP člen 14, 15, 16, 16/1, 17, 17/2. OZ člen 80, 604, 604/4, 604/5.
zakupna (najemna) pogodba - pooblastilo po zaposlitvi - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - najem (zakup) poslovnih prostorov - sprememba in vrnitev v zakup dane stvari - dispozitivnost zakonske določbe - neupravičena obogatitev - soglasje najemodajalca - nujna popravila
Stranki sta očitno z dogovorom odstopili od 15., 16. in 17. člena ZPSPP, glede vseh popravil, tudi glede nujnih popravil, kar je dopustno, saj je ZPSPP dispozitivno pravo.
80. člen OZ daje pooblastilo le osebam, pri katerih je sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb sestavni del njihove zaposlitve, ker brez pooblastila sploh ne morejo opravljati svojega poklica. Dobra primera takšnih oseb sta prodajalec in natakar. R. U. je očitno sicer delal po potrebi in na temelju podjemne pogodbe. Iz tega pa še ni mogoče sklepati, da obstaja poklic pomočnika stečajnega upravitelja in še manj, da je vsakršna pomoč stečajnemu upravitelju nujno povezana z obstojem pooblastila.
kršitev pravice stranke do izjave - sporazumno ugotovljena vrednost zavarovane stvari
Med sedanjima pravdnima strankama je bila vrednost zavarovane stvari sporazumno ugotovljena, v takšnem primeru, predvideva ga sedmi odstavek 949. člena OZ, pa se pri določanju zavarovalnine upošteva sporazumno ugotovljena vrednost in se dejanska škoda na stvari ne ugotavlja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
ZDR-1 delodajalca ne zavezuje, da mora v primeru odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma, ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo in v primeru, če ta možnost obstaja, da mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Takšno zavezo delodajalca je določal tretji odstavek 88. člena ZDR, ki je novi ZDR-1 ne vsebuje več.
neizplačana plača - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave
Tožnik sodišču prve stopnje v pritožbi utemeljeno očita, da ni navedlo razlogov za zavrnitev njegovih dokaznih predlogov za zaslišanje prič A.A. in B.B.. V skladu z določbami ZPP morajo biti razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov razvidni bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe, sodišče pa mora za zavrnitev dokaznega predloga navesti jasne vsebinske razloge, saj le na ta način stranki, katere dokazni predlog je zavrnjen, omogoči, da se seznani z razlogi, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jim v morebitni pritožbi nasprotuje. Tožnik je v dokaz tožbenih navedb med drugim predlagal zaslišanje sodelavca B.B. in žene A.A., sodišče prve stopnje pa glede teh dokaznih predlogov na zadnjem naroku za glavno obravnavo ni sprejelo sklepa o zavrnitvi dokaznih predlogov, pa tudi v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni pojasnilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo. Tožnikov pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je zato utemeljen.
Pritožbi utemeljeno opozarjata, da iz do sedaj izvedenih dokazov ne izhaja, da je tožena stranka tožniku v gotovini že izplačala celoten vtoževani znesek iz naslova premalo izplačanih plač. Tožena stranka je navedbe, da je poravnala vse svoje pogodbene in z ustnim dogovorom prevzete obveznosti do tožnika, dokazovala z blagajniškimi prejemki, vendar sta oba postavljena sodna izvedenca za forenzično preiskovanje pisav z veliko stopnjo verjetnosti ugotovila, da podpisi na blagajniških prejemkih niso tožnikovi.
Med strankama v postopku je bilo nesporno, da je tožena stranka tožniku izplačevala plačo v skladu s pogodbo o zaposlitvi št. 49 z dne 1. 7. 2007 do oktobra 2010. Kot je izpovedal zakoniti zastopnik tožene stranke tožnik ponujene pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 7. 2011 ni podpisal, zato je neutemeljena pritožbena trditev, da je tožena stranka utemeljeno tožniku izplačevala plačo določeno v pogodbi o zaposlitvi z dne 18. 7. 2011, ker je bil tožnik s pogodbo seznanjen in je ni izpodbijal. Delavec se mora s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi izrecno strinjati. Nova pogodba o zaposlitvi velja, če na to pristane tudi druga stranka (3. točka 47. člena ZDR). Tožnik pa se z novo pogodbo o zaposlitvi, ki mu jo je predložila v podpis tožena stranka ni strinjal, zato pogodbe tudi ni podpisal. Zato mu je tožena stranka neutemeljeno izplačevala nižjo plačo po pogodbi o zaposlitvi z dne 18. 7. 2011 in je utemeljen tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače.
vojak - premestitev - dejansko opravljanje drugega dela - napredovanje
Tožnik je ves čas od leta 2000 do izdaje izpodbijane odločbe dejansko opravljal delo na formacijski dolžnosti specialist skladiščnik in je isto delo opravljal tudi po formalni premestitvi na to formacijsko dolžnost. Ker je tožnik že pred formalno premestitvijo opravljal ravno ta dela, ki naj bi jih začel opravljati šele po premestitvi, je zaradi dejanskega opravljanja dela na zahtevnejšem delovnem mestu ob premestitvi upravičen do ohranitve števila napredovanj, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, ki ga je le formalno zasedal. Odločilno je dejstvo, da je tožnik že pred (formalno) razporeditvijo z ukazi tožene stranke in izpodbijanimi odločbami v formalni vlogi civilnega uslužbenca dejansko opravljal naloge vojaške formacijske dolžnosti, na katero je bil nato tudi formalno razporejen.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - uveljavitev terjatve v tujini - tuja pravna oseba - uveljavljanje terjatve v državi članici EU - pravna oseba s sedežem v EU - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - razpolaganje s premoženjem - oglaševanje z namenom prodaje
Sprememba oblike premoženja sama po sebi še ne izkazuje nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ, posebej še, ker oglaševanje z namenom prodaje nepremičnin sodi v okvir dejavnosti tožene stranke. Zaradi tega ne gre za onemogočanje ali oteževanje bodoče izvršbe, saj pomeni razpolaganje tožene stranke z nepremičninami vzdrževanje tiste aktivnosti, ki je nujna za tekoče poslovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00002607
OZ člen 131, 131/1, 160.. ZDR-1 člen 179.. ZDR člen 184, 184/1.. ZVZD člen 5.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izvedensko mnenje - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Tožnica v tem sporu odškodninsko odgovornost prvo tožene stranke uveljavlja zaradi kršitve predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu. Ali je bil podest, katerega poškodba je botrovala nastanku škodnega dogodka, ustrezen z vidika varnosti in zdravja delavcev pri delu, bi v svojem mnenju lahko pojasnil le izvedenec s tega področja. Ker sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, je onemogočilo tožnici, da dokazuje svoje navedbe o dejstvih in s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Če bi sodišče prve stopnje uporabilo določbe 14. in 15. člena ZPSPP ter 198. in 13. člena OZ, bi preizkušalo, ali izhaja utemeljenost pobotnega ugovora tožene stranke “v preostalem delu” prav iz dejstev, ki jih tožena stranka (in tudi tožeča stranka) ni(sta) zatrjevala(i). Njegove dejanske ugotovitve in pravni zaključki zato ne bi bili pravilni. S takim ravnanjem bi namreč zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa bi dejansko stanje nepopolno ugotovilo (355. člen ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je predvidena kot skrajno sredstvo za sankcioniranje kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, izredna odpoved pa kot najstrožja, zato je treba okoliščine in interese strank, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati, posebej skrbno pretehtati. V tem primeru ne zadošča zgolj preizkus okoliščin, ki so navedene v odpovedi, ampak mora sodišče ob dejanskem stanju, ki je drugačno od tistega, ki ga je ugotovil delodajalec, preizkusiti tudi pravilnost uporabe materialnega prava, kar pomeni, da mora presoditi, ali je izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga.
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi očitane hujše kršitve delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki bi jo naj tožnik storil s tem, da je v delovnem času spornega dne, pri postavljenem razporedu dela na tabli razporedov, v oddelku montaža, pristopil do sodelavcev in se nasilno vedel do sodelavca tako, da je nanj kričal, mu grozil in ga poskušal fizično napasti, pri čemer je brcal v plansko tablo, kar je delovalo zastrašujoče za vse prisotne sodelavce. Sodišče prve stopnje je z vidika obstoja odpovednega razloga in okoliščin in interesov iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 pravilno ugotovilo, da bistvene okoliščine, s katerimi je tožena stranka utemeljevala izredno odpoved, v sodnem postopku niso bile ugotovljene, zato tožnikova kršitev ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga, ki bi onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 109. člena ZDR-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00001037
ZZK-1 člen 234, 234/1, 234/1-1.
tožba na nedopustnost izvršbe - pravni interes (pravna korist) za tožbo - lastninska pravica v pričakovanju
Bistvena je presoja sodišča prve stopnje, da izvršbe v fazi, ko je bila nepremičnina že prodana, domaknjena in izročena kupcu, ki je na njej pridobil lastninsko pravico na originaren način, ni mogoče več vrniti nazaj v fazo pred prodajo nepremičnine. Kot se je v odločbi III Ips 123/2008 z dne 24. 3. 2009 izreklo že VS RS, je ugovor tretjega pravno sredstvo, ki tretjemu omogoča, da prepreči izvršbo na določen predmet. Po že opravljeni izvršbi pa tretji v okviru izvršilnega (in v posledici tega tudi pravdnega postopka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe), takšnega pravnega varstva ne more več doseči (nima več pravnega sredstva, s katerim bi zaščitil svojo pravico, ki bi preprečevala izvršbo).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Predmet obravnavanega spora je presoja zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je osnovno težavo oziroma vzrok za tožnikovo nedoseganje delovnih rezultatov štelo dejstvo, da tožnik ni znal uporabljati računalniškega programa, pri čemer ni raziskalo, zakaj tožnik tega programa ni znal uporabljati. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik imel možnost za izobraževanje, neutemeljen oziroma vsaj preuranjen. Pritožba utemeljeno opozarja tudi na napačno oziroma vsaj preuranjeno dokazno oceno o tem, ali je tožnik dosegal pričakovane delovne rezultate. Zato je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po 2. alineji 1. odstavka 89. člena ZDR-1.
izvršba na denarna sredstva – sklep o prenosu terjatve v izterjavo
Z izvršbo na denarne terjatve je upnik prisilno dobil zgolj procesno legitimacijo na podlagi odločbe sodišča. Če dolžnikov dolžnik ne bo izpolnil domnevne dolžnikove terjatve upniku, bo moral ta uporabiti prisilna sredstva. V izvršilnem postopku je bistveno zgolj to, ali je izpolnjen zakonski pogoj za izdajo sklepa o prenosu terjatve v izterjavo.
V primerih kot je ta, kjer je tožnica najemnik sobe in skupnih prostorov (trije oz. štirje ljudje imajo v souporabi skupno približno 50 kvadratnih metrov), je možno tudi ob definiciji stanovanja v funkcionalnem smislu, kakor ga določa drugi odstavek 4. člena ZS-1 oziroma drugi odstavek 6. člena ZS-1 v povezavi z 28. členom ZUPJS šteti, da gre za prostore, katerih najemniki so upravičeni do subvencionirane najemnine ob pogoju, da so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje subvencije najemnine.
Odločba o ponovni odmeri pokojnine po odločbi Ustavnega sodišča RS učinkuje od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti.