redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odločilno, ali obstaja potreba po delu delavca pod pogoji iz veljavne pogodbe o zaposlitvi. Tožničina pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena za delovno mesto "vodja FRS - vodja II". Tožena stranka je v predmetni zadevi dokazala, da je pri njej prišlo do reorganizacije, v okviru katere je med drugim ukinila to delovno mesto. Zgolj dejstvo, da je v okviru iste reorganizacije tudi ustanovila nova delovna mesta, ne pomeni navideznosti reorganizacije, saj so po novi sistemizaciji dela na različen način razporejena med delavce.
ZLS člen 49, 49/1, 49/2, 50.. ZJU člen 30.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
kolektivni delovni spor - akt o sistemizaciji delovnih mest - sestava sodišča - sodnik posameznik - bistvena kršitev določb postopka - senat
Predlagatelj v pritožbi navaja, da se na podlagi izpodbijanega akta o sistemizaciji delovnih mest premešča 18 javnih uslužbencev, ter da se določena delovna mesta ukinjajo, določena pa na novo sistemizirajo. Vse navedeno na vsebino Odloka ne vpliva. Ukinjanje ter sistemiziranje delovnih mest je v celoti v pristojnosti župana, kot to določa 20. čl. Odloka in 50. čl. ZLS. Tudi vsa premeščanja javnih uslužbencev so skladno s 33. čl. ZJU v pristojnosti predstojnika, torej župana.
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj je bilo nepravilno sestavljeno. ZDSS-1 v 1. odst. 14. čl. določa, da v delovnih (individualnih in kolektivnih) in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik. Kdaj odloča sodnik posameznik je določeno v 2. in 3. odst. 14. čl. ZDSS-1, pri tem pa zakon omenja le nekatere individualne delovne spore in nekatere socialne spore. V kolektivnih delovnih sporih sodišče prve stopnje vedno odloča v senatu. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe pa je prvostopno sodišče v tem sporu odločilo po sodnici posameznici, zaradi česar je podana navedena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tudi če se stranki odpovesta glavni obravnavi, mora prvostopno sodišče odločati na seji senata.
Določba 112. člena ZPP ne ureja položaja, ko je pošiljka naslovljena na pristojno sodišče, vendar na napačen naslov. Zato je takšno pravno praznino mogoče zapolniti s smiselno uporabo 8. odstavka 112. člena ZPP ter v povezavi s pravno urejenostjo očitnih pisnih napak, ki se lahko pripetijo tudi sodišču in jih je vedno mogoče popraviti (328. člen ZPP). Tudi kvalificiranemu pooblaščencu stranke, torej odvetniku, se lahko pripeti očitna pisna napaka, zaradi nje pa stranka ne sme nositi posledic izgube pravice do sodnega varstva, zagotovljene s 23. členom Ustave RS.
Odločba o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej. To izhaja iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-392/98. Kot ugotavlja Ustavno sodišče RS je bilo ponovno odmero pokojnine možno doseči v postopku s posebnim izrednim pravnim sredstvom razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe, kot je bil urejen v 270. členu ZPIZ/92. Tudi veljavni ZPIZ-2 omogoča razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe v 183. členu. Kot pravno podlago za ponovno odmero pokojnine je Ustavno sodišče RS tudi uporabilo določbo 183. člena ZPIZ-2. V vsebino navedene določbe je poseglo le toliko, da ni odločilen čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine, saj je v drugem odstavku 183. členu ZPIZ-2 določen rok 10-ih let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta in da torej v tem roku po tej določbi lahko uveljavlja razveljavitev ali spremembo odločbe. Ravno ta poseg v zvezi z 10-letnim rokom velja za tožnico in predstavlja zanjo pozitivni odstop od siceršnje možnosti uveljavljanja razveljavitve odločbe po 183. členu ZPIZ-2 glede na to, da gre za odločbo z dne 12. 10. 2000. Sicer pa se je Ustavno sodišče RS v celoti sklicevalo na tretji odstavek 183. člena ZPIZ-2, ki učinke izdane odločbe veže bodisi na dano zahtevo ali datum izdaje odločbe po uradni dolžnosti.
OZ člen 352., 352/1., 352/2., 357., 357/6., 963., 963/1.
zastaranje - zastaranje terjatve zavarovalnice proti tretjemu - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - zastaralni rok pri zavarovalni pogodbi - rok za zastaranje odškodninske terjatve
Sodišče je ob ugotovitvi, da so na tožečo stranko z izplačilom odškodnine svoji zavarovanki prešle vse zavarovankine pravice do tistega, ki je odgovoren za škodo (prvi odstavek 963. člena OZ), pravilno ugotovilo tudi, da je zastaralni rok za tožečo stranko začel teči takrat, ko je proti odgovornemu za nastanek zavarovalnega primera začelo teči zastaranje, in se tudi končal v enakem roku (šesti odstavek 357. člena OZ).
zapustnikovi dediči - upravičeni dediči - drugi dedni red - pravni učinek dedne izjave
Sodišče mora v zapuščinskem postopku med drugim ugotoviti, kdo so zapustnikovi dediči. Sodišče prve stopnje navedenih podatkov ni dovolj skrbno raziskalo. Prenagljeno in predvsem neobrazloženo je štelo, da sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom, zaradi česar je k podaji dedne izjave pozvalo pritožnika. Ker ni jasno, ali je ta sploh upravičen dedovati, je vprašljiv tudi pravni učinek njegove izjave o odpovedi dedovanju.
ZDR-1 člen 34, 35, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZVZD-1 člen 37.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu
Tožnik je bil spornega dne, ko je bil pri njem opravljen preizkus alkoholiziranosti, na delovnem mestu vinjen, ker je imel v izdihanem zraku 0,40 mg/l alkohola. S tem je kršil določbe 34., 35. in 37. ZDR-1, saj ni upošteval zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ni spoštoval in izvajal predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu, dela ni opravljal tako pazljivo, da bi zavaroval svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb, vzdržal pa se tudi ni ravnanja, ki glede na naravo dela, ki ga je opravljal pri toženi stranki (odrsko scenski delavec), materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovale toženi stranki. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je podan odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
Pritožba utemeljeno opozarja, da dokazne ocene sodišča prve stopnje ni mogoče preveriti, saj iz nje ni razvidno, kakšna so bila tista neposredno zaznana opažanja sodišča prve stopnje, zaradi katerih je pričo ocenilo za neverodostojno. Seveda lahko sodišče izpoved priče dokazno oceni tudi na podlagi neverbalnih dejavnikov, ki jih zazna pri neposrednem zaslišanju priče, kar pomeni, da lahko upošteva tudi njeno obnašanje pri izpovedovanju, način govora in druge okoliščin, ki jih sodišče lahko zazna le z neposredno izvedbo dokaza. Vendar pa mora sodišče v obrazložitvi sodbe te okoliščine oziroma dejavnike navesti, saj mora dokazna ocena temeljiti na argumentih, ki so racionalno sprejemljivi in preverljivi. V nasprotnem primeru onemogoči stranki, da v pritožbi dokazno oceno sodišča napade, in instančnemu sodišču, da pravilnost te dokazne ocene preveri. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo konkretnih razlogov, zakaj priči ne verjame, zato dokazna ocena sodišča ni ustrezna.
V skladu s pravili pravdnega postopka morajo biti razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov razvidni bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Pri tem je ključno, da sodišče navede konkretne vsebinske razloge in na ta način stranki, katere dokazni predlog je zavrnjen, omogoči, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
izvršba na denarna sredstva – sklep o prenosu terjatve v izterjavo
Z izvršbo na denarne terjatve je upnik prisilno dobil zgolj procesno legitimacijo na podlagi odločbe sodišča. Če dolžnikov dolžnik ne bo izpolnil domnevne dolžnikove terjatve upniku, bo moral ta uporabiti prisilna sredstva. V izvršilnem postopku je bistveno zgolj to, ali je izpolnjen zakonski pogoj za izdajo sklepa o prenosu terjatve v izterjavo.
KZ-1 člen 87, 87/1. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/1, 132/3, 132/3-1, 132/6, 408, 408/2, 408/2-1.
izvršitev denarne kazni - način izvršitve denarne kazni - prisilna izterjava denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - denarna kazen - vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - osebni stečaj
Stečajni postopek je začasna ovira za uvedbo oziroma vodenje izvršilnega postopka.
Šele po končanem stečajnem postopku zoper obsojenko bo sodišče, v kolikor slednja ne bo prostovoljno poravnala preostanka neplačane denarne kazni, le-to poskusilo prisilno izterjati v izvršilnem postopku
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - dokazno breme
Tožena stranka je dokazala, da je tožnica v spornem letu z nakazovanjem sredstev tožene stranke brez njene vednosti na račun, ki ga je imela tožnica kot s. p., naklepoma in huje kršila prepoved škodljivega ravnanja, kot jo določata 37. člena ZDR-1 in 13. člen pogodbe o zaposlitvi. Zato je bil podan odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211, 211/1, 305, 305/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija - policist - goljufiv namen
Vrhovno sodišče RS je v razveljavitvenem sklepu pojasnilo, da kaznivo dejanje goljufije izrecno predvideva položaj, ko storilec oškodovanca zavestno pusti v zmoti glede določenega dejstva, kar pomeni, da je bil v zmoti še pred škodljivim poslom, ki je pomemben z vidika oškodovanca, da privoli v zanj škodljivi pravni posel. O goljufivem namenu kot znaku kaznivega dejanja je mogoče govoriti v primeru, ko bi storilec že ob sklenitvi pravnega posla (izposoja denarja) imel namen, da izposojenega denarja ne bo vrnil. Ta znak kaznivega dejanja mora sodišče presojati z vidika vseh okoliščin tega primera. V novem sojenju sodišče prve stopnje ni v celoti upoštevalo napotkov Vrhovnega sodišča RS, zaradi česar je utemeljena pritožbena navedba o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - zamudna sodba
Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju dejstva, ali je bilo v njegov poštni predalčnik vloženo obvestilo o sodni pošiljki, ki je vsebovala zamudno sodbo, spregledalo nekatere okoliščine, ki so v predmetni zadevi odločilne. Pritožba utemeljeno opozarja, da dokazna ocena sodišča prve stopnje ni zadosti prepričljiva, zaradi česar je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v povezavi z 366. in 355. členom ZPP).
Določba 275. člena ZFPPIPP, ki tudi sicer ureja (le) vsebino in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka, brez dvoma nima nobenega vpliva na pravila ZPP o litispendenci. Zato ta veljajo tudi v primeru vložitve tožbe z izpodbojnim zahtevkom iz šestega odstavka 275. člena ZFPPIPP.
Zmotno je pritožničino stališče, da izpodbijana odločitev predstavlja odločbo o razlastitvi. Položitev določenega zneska je le predpostavka za obravnavanje predlagateljičine zahteve za razlastitev kot nujne. O obstoju predpostavk za razlastitev bo odločal upravni organ, pristojen za odločanje o razlastitvi.
Ker v obravnavani zadevi vloga, ki jo je vložnik posredoval sodišču, ni bila popolna in ni vsebovala vsega, da bi se lahko obravnavala, je sodišče prve stopnje vložnika s sklepom pozvalo, da jo v 15-dnevnem roku ustrezno dopolni. Hkrati je vložnika, ki ni imel pooblaščenca, tudi poučilo o pravici do brezplačne pravne pomoči in o nastopu pravnih posledic v primeru, da ne bo postopal skladno s sklepom. Vložnik vloge v postavljenem roku, niti kasneje, ni popravil, zato je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno vlogo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.
Ni prezreti, da se pritožba, ko podaja drugačno dokazno oceno od sodišče prve stopnje, stalno sklicuje na to, kaj je življenjsko ali izkustveno sprejemljivo ali nesprejemljivo, prezre pa, da dokazi, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, zavračajo zagovor obdolženca, v katerem zanika izvršitev kaznivega dejanja in ne dopuščajo prav nobenega dvoma o tem, da ga je obdolženi storil in da je zanj krivdno odgovoren. Navedeno pomeni, da sodišče prve stopnje ni bilo v položaju, ko bi moralo uporabiti načelo in dubio pro reo, pa se zato pritožba neutemeljeno sklicuje na to načelo.
ZPSPP člen 14, 15, 16, 16/1, 17, 17/2. OZ člen 80, 604, 604/4, 604/5.
zakupna (najemna) pogodba - pooblastilo po zaposlitvi - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - najem (zakup) poslovnih prostorov - sprememba in vrnitev v zakup dane stvari - dispozitivnost zakonske določbe - neupravičena obogatitev - soglasje najemodajalca - nujna popravila
Stranki sta očitno z dogovorom odstopili od 15., 16. in 17. člena ZPSPP, glede vseh popravil, tudi glede nujnih popravil, kar je dopustno, saj je ZPSPP dispozitivno pravo.
80. člen OZ daje pooblastilo le osebam, pri katerih je sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb sestavni del njihove zaposlitve, ker brez pooblastila sploh ne morejo opravljati svojega poklica. Dobra primera takšnih oseb sta prodajalec in natakar. R. U. je očitno sicer delal po potrebi in na temelju podjemne pogodbe. Iz tega pa še ni mogoče sklepati, da obstaja poklic pomočnika stečajnega upravitelja in še manj, da je vsakršna pomoč stečajnemu upravitelju nujno povezana z obstojem pooblastila.
ZDR člen 7, 47, 52, 72, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/2.. OZ člen 22, 26.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bistvena kršitev določb postopka
Materialnopravno nepravilna je odločitev prvostopnega sodišča, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 12. 2011 nezakonita. V tem delu izrek sodbe nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Prvostopno sodišče je namreč samo ugotovilo, da je bil odpovedni razlog podan, in da nadaljevanje delovnega razmerja po odpovedani pogodbi o zaposlitvi ni bilo več mogoče, da je bilo tožnikovo delovno mesto dejansko ukinjeno, da so bili razlogi za odpoved utemeljeni, da tožnik ni užival varstva pred odpovedjo po 113. členu ZDR in končno, da je toženka dokazala utemeljenost poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato ni mogoče zaključiti, da je odpoved z dne 6. 12. 2011 nezakonita. Sodišče prve stopnje je po drugi strani pravilno zaključilo, da na podlagi te odpovedi tožniku delovno razmerje ni prenehalo, ker je pravočasno sprejel ponudbo nove pogodbe. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 12. 2011 zavrnilo.