IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00000039
KZ-1 člen 87,3 87/1, 87/2.
denarna kazen - obročno plačilo denarne kazni
Pritožbena navedba, da je obsojenec pripravljen plačati denarno kazen ponovno na podlagi obročnega plačila, se izkaže za neutemeljeno. Obsojencu je privilegij plačila denarne kazni po obrokih že bil podeljen, vendar ga ni izkoristil, zaradi česar ponovnemu predlogu obsojenca za plačilo denarne kazni po obrokih ni mogoče več ugoditi. Ravnanje sodišča po pritožbenem predlogu bi zato bilo v nasprotju z določbami 87. člena KZ-1. V prvem odstavku tega člena je določeno, da če se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev. Drugi odstavek 87. člena KZ-1 pa določa, da če obsojenec plača samo del denarne kazni, se mu ostanek sorazmerno spremeni v zapor, če plača še ostanek, pa se izvrševanje kazni zapora ustavi.
Odločitve sodišča prve stopnje o višini, v sklepu določene nagrade za opravljeno dopolnilno izvedensko mnenje, se ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni navedlo razlogov, na podlagi katerih je določilo nagrado izvedencu za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja. Ni se opredelilo niti o zahtevnosti dopolnilnega izvedenskega mnenja, prav tako pa tudi ne o obsegu in potrebnosti študija spisa in zbiranju dokumentacije, kar naj bi bilo potrebno za izdelavo dopolnilnega mnenja.
Tožnik se v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in enako v pritožbi, sklicuje na nepravilno vročitev odločbe toženca z dne 24. 8. 2016. Takšne razloge bi lahko vsebovala pritožba zoper sklep opr. št. VIII Ps 1558/2016 z dne 28. 11. 2016 o zavrženju tožbe in ne predlog za vrnitev v prejšnje stanje oziroma, da bi nepravilna vročitev predstavljala razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Trditve tožnika, da je dejansko dokončno odločbo toženca z dne 24. 8. 2016 prejel 29. 8. 2016 oziroma, da mu je žena, ki ni bila pooblaščena za vročanje pisanj, sporočila napačni datum prejema odločbe, ne more biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je pravilno predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ker ne gre za stanje iz prvega odstavka 116. člena ZPP in za opravičljiv razlog za prepozno vloženo tožbo.
pogodbena kazen - razlog za zamudo z izpolnitvijo - gradbena pogodba - inšpekcijska odločba
Da vsa dela po pogodbi niso bila dokončana med pravdnima strankama nikoli ni bilo sporno. Tako ni bilo sporno, da so ostala nedokončana dela zasutja jaškov meteorne in fekalne kanalizacije, prav tako ni bilo sporno, da do primopredaje teh del ni prišlo in tudi ni moglo priti. Toda, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, razlog za nedokončanje teh del ni bil na strani tožene stranke, saj je do nedokončanja teh del, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, prišlo iz vzroka za katerega tožena stranka ne odgovarja in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka do pogodbene kazni zaradi zamude teh del niti zaradi nedokončanja teh del ni upravičena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je predvidena kot skrajno sredstvo za sankcioniranje kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, izredna odpoved pa kot najstrožja, zato je treba okoliščine in interese strank, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati, posebej skrbno pretehtati. V tem primeru ne zadošča zgolj preizkus okoliščin, ki so navedene v odpovedi, ampak mora sodišče ob dejanskem stanju, ki je drugačno od tistega, ki ga je ugotovil delodajalec, preizkusiti tudi pravilnost uporabe materialnega prava, kar pomeni, da mora presoditi, ali je izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga.
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi očitane hujše kršitve delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki bi jo naj tožnik storil s tem, da je v delovnem času spornega dne, pri postavljenem razporedu dela na tabli razporedov, v oddelku montaža, pristopil do sodelavcev in se nasilno vedel do sodelavca tako, da je nanj kričal, mu grozil in ga poskušal fizično napasti, pri čemer je brcal v plansko tablo, kar je delovalo zastrašujoče za vse prisotne sodelavce. Sodišče prve stopnje je z vidika obstoja odpovednega razloga in okoliščin in interesov iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 pravilno ugotovilo, da bistvene okoliščine, s katerimi je tožena stranka utemeljevala izredno odpoved, v sodnem postopku niso bile ugotovljene, zato tožnikova kršitev ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga, ki bi onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 109. člena ZDR-1).
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi tožnikovega opravljanje specializacije iz medicine dela, prometa in športa. Ker je ta razlog odpadel (zaradi tožnikove prekinitve oziroma prenehanja opravljanja specializacije), je pogodba o zaposlitvi prenehala v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZDR-1. Zato je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je do prenehanja pogodbe o zaposlitvi prišlo na podlagi zakona in posebna odpoved niti ni bila potrebna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odločilno, ali obstaja potreba po delu delavca pod pogoji iz veljavne pogodbe o zaposlitvi. Tožničina pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena za delovno mesto "vodja FRS - vodja II". Tožena stranka je v predmetni zadevi dokazala, da je pri njej prišlo do reorganizacije, v okviru katere je med drugim ukinila to delovno mesto. Zgolj dejstvo, da je v okviru iste reorganizacije tudi ustanovila nova delovna mesta, ne pomeni navideznosti reorganizacije, saj so po novi sistemizaciji dela na različen način razporejena med delavce.
neizplačana plača - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave
Tožnik sodišču prve stopnje v pritožbi utemeljeno očita, da ni navedlo razlogov za zavrnitev njegovih dokaznih predlogov za zaslišanje prič A.A. in B.B.. V skladu z določbami ZPP morajo biti razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov razvidni bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe, sodišče pa mora za zavrnitev dokaznega predloga navesti jasne vsebinske razloge, saj le na ta način stranki, katere dokazni predlog je zavrnjen, omogoči, da se seznani z razlogi, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jim v morebitni pritožbi nasprotuje. Tožnik je v dokaz tožbenih navedb med drugim predlagal zaslišanje sodelavca B.B. in žene A.A., sodišče prve stopnje pa glede teh dokaznih predlogov na zadnjem naroku za glavno obravnavo ni sprejelo sklepa o zavrnitvi dokaznih predlogov, pa tudi v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni pojasnilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo. Tožnikov pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je zato utemeljen.
Pritožbi utemeljeno opozarjata, da iz do sedaj izvedenih dokazov ne izhaja, da je tožena stranka tožniku v gotovini že izplačala celoten vtoževani znesek iz naslova premalo izplačanih plač. Tožena stranka je navedbe, da je poravnala vse svoje pogodbene in z ustnim dogovorom prevzete obveznosti do tožnika, dokazovala z blagajniškimi prejemki, vendar sta oba postavljena sodna izvedenca za forenzično preiskovanje pisav z veliko stopnjo verjetnosti ugotovila, da podpisi na blagajniških prejemkih niso tožnikovi.
varstveni dodatek - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - napačno vročanje
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila dokončna odločba tožene stranke z dne 27. 10. 2016 tožniku odpremljena 7. 11. 2016. Glede na datum odpreme, ob upoštevanju določbe 37. a člena ZUPJS, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila izpodbijana dokončna odločba tožniku vročena 28. 11. 2016, to je 21. dan od dneva odpreme. 30-dnevni zakonski rok za vložitev tožbe je tako potekal v četrtek 28. 12. 2016. Tožba, vložena dne 4. 1. 2017 zoper citirano dokončno odločbo z dne 27. 10. 2016 je bila tudi po prepričanju pritožbenega sodišča vložena po preteku 30-dnevnega roka in torej prepozno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP tožbo zavrglo.
vojak - premestitev - dejansko opravljanje drugega dela - napredovanje
Tožnik je ves čas od leta 2000 do izdaje izpodbijane odločbe dejansko opravljal delo na formacijski dolžnosti specialist skladiščnik in je isto delo opravljal tudi po formalni premestitvi na to formacijsko dolžnost. Ker je tožnik že pred formalno premestitvijo opravljal ravno ta dela, ki naj bi jih začel opravljati šele po premestitvi, je zaradi dejanskega opravljanja dela na zahtevnejšem delovnem mestu ob premestitvi upravičen do ohranitve števila napredovanj, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, ki ga je le formalno zasedal. Odločilno je dejstvo, da je tožnik že pred (formalno) razporeditvijo z ukazi tožene stranke in izpodbijanimi odločbami v formalni vlogi civilnega uslužbenca dejansko opravljal naloge vojaške formacijske dolžnosti, na katero je bil nato tudi formalno razporejen.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 75/7.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3.
sprememba delodajalca - prenos podjetja - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave
Do spremembe delodajalca, do katere v primeru prenosa podjetja ali dela podjetja pride po samem zakonu, torej praviloma neodvisno od volje (soglasja) delavca, izjemoma ne pride, če delavec prehod odkloni. S tem se delavec odpove nadaljevanju delovnega razmerja na podlagi iste pogodbe o zaposlitvi in mu delovno razmerje lahko preneha pri delodajalcu prenosniku na podlagi izredne odpovedi in v tem primeru bo tveganje in posledice svoje odločitve nosil delavec sam. V konkretnem sporu je zato bistveno, kdaj je tožnik odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku. Iz sedmega odstavka 75. člena ZDR-1 ne izhaja, da zakon zahteva izrecno pisno odklonitev prehoda in ne izhaja, do kdaj lahko delavec odkloni prehod. Iz besedila navedene določbe izhaja, da zadošča že dejanska odklonitev opravljanja dela pri delodajalcu prevzemniku. Pomembno je, da je o odklonitvi prehoda delodajalec prenosnik obveščen oziroma je z njim seznanjen. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da z dnem prehoda preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih ima delavec pri prenosniku na prevzemnika in bi zato najkasneje do takrat moralo biti prenosniku jasno, da tožnik prehod odklanja.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - uveljavitev terjatve v tujini - tuja pravna oseba - uveljavljanje terjatve v državi članici EU - pravna oseba s sedežem v EU - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - razpolaganje s premoženjem - oglaševanje z namenom prodaje
Sprememba oblike premoženja sama po sebi še ne izkazuje nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ, posebej še, ker oglaševanje z namenom prodaje nepremičnin sodi v okvir dejavnosti tožene stranke. Zaradi tega ne gre za onemogočanje ali oteževanje bodoče izvršbe, saj pomeni razpolaganje tožene stranke z nepremičninami vzdrževanje tiste aktivnosti, ki je nujna za tekoče poslovanje.
ZPP člen 286b, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 109, 109/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja - rok za podajo odpovedi - zavrnitev dokaza
Sodišče mora v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti razloge, zakaj je vsak posamezni predlagani dokaz zavrnilo, tako da je mogoč preizkus o utemeljenosti zavrnitve predlaganega dokaza, kot to določa drugi odstavek 287. člena ZPP. Iz spisa izhaja, da je sodišče na obravnavi sprejelo sklep, da se ostali dokazni predlogi zavrnejo, ni pa za posamezne predlagane dokaze razlogov zavrnitve obrazložilo niti v sodbi, čeprav je tožnik že na glavni obravnavi uveljavljal bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 286.b členu ZPP. Zato je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
ZDR-1 delodajalca ne zavezuje, da mora v primeru odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma, ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo in v primeru, če ta možnost obstaja, da mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Takšno zavezo delodajalca je določal tretji odstavek 88. člena ZDR, ki je novi ZDR-1 ne vsebuje več.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211, 211/1, 305, 305/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija - policist - goljufiv namen
Vrhovno sodišče RS je v razveljavitvenem sklepu pojasnilo, da kaznivo dejanje goljufije izrecno predvideva položaj, ko storilec oškodovanca zavestno pusti v zmoti glede določenega dejstva, kar pomeni, da je bil v zmoti še pred škodljivim poslom, ki je pomemben z vidika oškodovanca, da privoli v zanj škodljivi pravni posel. O goljufivem namenu kot znaku kaznivega dejanja je mogoče govoriti v primeru, ko bi storilec že ob sklenitvi pravnega posla (izposoja denarja) imel namen, da izposojenega denarja ne bo vrnil. Ta znak kaznivega dejanja mora sodišče presojati z vidika vseh okoliščin tega primera. V novem sojenju sodišče prve stopnje ni v celoti upoštevalo napotkov Vrhovnega sodišča RS, zaradi česar je utemeljena pritožbena navedba o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
Pritožba utemeljeno opozarja, da dokazne ocene sodišča prve stopnje ni mogoče preveriti, saj iz nje ni razvidno, kakšna so bila tista neposredno zaznana opažanja sodišča prve stopnje, zaradi katerih je pričo ocenilo za neverodostojno. Seveda lahko sodišče izpoved priče dokazno oceni tudi na podlagi neverbalnih dejavnikov, ki jih zazna pri neposrednem zaslišanju priče, kar pomeni, da lahko upošteva tudi njeno obnašanje pri izpovedovanju, način govora in druge okoliščin, ki jih sodišče lahko zazna le z neposredno izvedbo dokaza. Vendar pa mora sodišče v obrazložitvi sodbe te okoliščine oziroma dejavnike navesti, saj mora dokazna ocena temeljiti na argumentih, ki so racionalno sprejemljivi in preverljivi. V nasprotnem primeru onemogoči stranki, da v pritožbi dokazno oceno sodišča napade, in instančnemu sodišču, da pravilnost te dokazne ocene preveri. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo konkretnih razlogov, zakaj priči ne verjame, zato dokazna ocena sodišča ni ustrezna.
V skladu s pravili pravdnega postopka morajo biti razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov razvidni bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Pri tem je ključno, da sodišče navede konkretne vsebinske razloge in na ta način stranki, katere dokazni predlog je zavrnjen, omogoči, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
izvršba na denarna sredstva – sklep o prenosu terjatve v izterjavo
Z izvršbo na denarne terjatve je upnik prisilno dobil zgolj procesno legitimacijo na podlagi odločbe sodišča. Če dolžnikov dolžnik ne bo izpolnil domnevne dolžnikove terjatve upniku, bo moral ta uporabiti prisilna sredstva. V izvršilnem postopku je bistveno zgolj to, ali je izpolnjen zakonski pogoj za izdajo sklepa o prenosu terjatve v izterjavo.
Odločba o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej. To izhaja iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-392/98. Kot ugotavlja Ustavno sodišče RS je bilo ponovno odmero pokojnine možno doseči v postopku s posebnim izrednim pravnim sredstvom razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe, kot je bil urejen v 270. členu ZPIZ/92. Tudi veljavni ZPIZ-2 omogoča razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe v 183. členu. Kot pravno podlago za ponovno odmero pokojnine je Ustavno sodišče RS tudi uporabilo določbo 183. člena ZPIZ-2. V vsebino navedene določbe je poseglo le toliko, da ni odločilen čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine, saj je v drugem odstavku 183. členu ZPIZ-2 določen rok 10-ih let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta in da torej v tem roku po tej določbi lahko uveljavlja razveljavitev ali spremembo odločbe. Ravno ta poseg v zvezi z 10-letnim rokom velja za tožnico in predstavlja zanjo pozitivni odstop od siceršnje možnosti uveljavljanja razveljavitve odločbe po 183. členu ZPIZ-2 glede na to, da gre za odločbo z dne 12. 10. 2000. Sicer pa se je Ustavno sodišče RS v celoti sklicevalo na tretji odstavek 183. člena ZPIZ-2, ki učinke izdane odločbe veže bodisi na dano zahtevo ali datum izdaje odločbe po uradni dolžnosti.
KZ-1 člen 87, 87/1. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/1, 132/3, 132/3-1, 132/6, 408, 408/2, 408/2-1.
izvršitev denarne kazni - način izvršitve denarne kazni - prisilna izterjava denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - denarna kazen - vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - osebni stečaj
Stečajni postopek je začasna ovira za uvedbo oziroma vodenje izvršilnega postopka.
Šele po končanem stečajnem postopku zoper obsojenko bo sodišče, v kolikor slednja ne bo prostovoljno poravnala preostanka neplačane denarne kazni, le-to poskusilo prisilno izterjati v izvršilnem postopku
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - dokazno breme
Tožena stranka je dokazala, da je tožnica v spornem letu z nakazovanjem sredstev tožene stranke brez njene vednosti na račun, ki ga je imela tožnica kot s. p., naklepoma in huje kršila prepoved škodljivega ravnanja, kot jo določata 37. člena ZDR-1 in 13. člen pogodbe o zaposlitvi. Zato je bil podan odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.