odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti - vrnitev poslovne sposobnosti
Razlogi, zaradi katerih je bila predlagateljici odvzeta poslovna sposobnost niso prenehali, ker iz izvedenskega mnenja pridobljenega v tem postopku (izvedensko mnenje je podal izvedenec A.P., psihiater) nedvomno izhaja, da predlagateljica še zmeraj boleha za duševno boleznijo tako z znaki shizofrenije kot bipolarne afektivne motnje, v posledici katere ni zmožna skrbeti zase in za svoje pravice ter koristi ter voliti in biti voljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00000152
ZPP člen 76, 76/1, 80, 339, 339/2, 339/2-11. ZOdv člen 35, 35/2. ZIZ člen 62, 62/2.
sposobnost biti pravdna stranka - odvetniška družba kot pravdna stranka - pravna oseba - pravna sposobnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
"Odvetniška pisarna A.", ki v tej pravdi nastopa kot tožeča stranka, ni ne fizična in ne pravna oseba. Odvetniška pisarna pač ni odvetnik, po katerem se imenuje. Čeprav morebiti v njej deluje več odvetnikov, pa samo zato še ni odvetniška družba in tudi ne nujno pravna oseba. Po 35. členu ZOdv se namreč odvetniška družba lahko ustanovi kot civilna odvetniška družba ali kot odvetniška družba, ki je pravna oseba; slednja se lahko ustanovi kot družba z neomejeno odgovornostjo ali kot družba z omejeno odgovornostjo. Sposobnost biti pravdna stranka pa ima samo odvetniška družba, ki je pravna oseba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002652
ZPP člen 458. OZ člen 435, 587. ZDDV-1 člen 45, 45/2.
dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - najemna pogodba - okvirna pogodba - najemnina - vračilo varščine - zadržanje varščine - škoda - obračunavanje DDV
V zvezi z dobavljenimi slaščicami in sladoledom v višini 389,63 EUR tožnica sodišču prve stopnje očita napačno uporabo materialnega prava, ker je štelo, da bi se na podlagi dogovora med strankami lahko sklepale prodajne pogodbe za točne količine in vrste izdelkov s točno določenimi cenami. Vendar v pritožbi zatrjuje prav to, namreč, da je iz dogovora med strankama izhajalo, da tožnica tožencu dobavlja sladice in sladoled, ko bo ta imel potrebe, a zmotno meni, da za vsako posamično dobavo sklenitev posamičnih pogodb ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi pravilno pojasnilo, da je imel dogovor pravnih strank naravo okvirnega dogovora oziroma okvirne pogodbe. Vseboval je namreč bistvene elemente za praktično izvajanje posamezne prodajne pogodbe, ta pa bi vsebovala točno količino in vrsto izdelkov s točno določenimi cenami. Pri tem se tožnica neutemeljeno sklicuje na dogovor iz 17. člena pogodbe, po katerem sta se pravdni stranki dogovorili o poslovnem sodelovanju v času najema, in sicer se je tožnica zavezala tožencu prodajati, toženec pa od nje kupovati slaščice in sladoled pod pogoji, ki veljajo za prodajo ostalim poslovnim partnerjem tožnice v kraju najema. Tak dogovor je presplošen, da bi ga bilo mogoče označiti kot prodajno pogodbo. Med strankama namreč ni bilo sporno, da je toženec vsakič plačal zgolj slaščice in sladoled, ki jih je predhodno najprej naročil.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - pravica do poštenega sojenja - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških
Čeprav je tudi sicer standard obrazložitve sodbe v sporih majhne vrednosti nižji (vsebinska obrazložitev je krajša kot pri sodbi, izdani v rednem postopku), je sodišče prve stopnje za svojo odločitev navedlo zadosti izčrpne in prepričljive razloge, ki so tudi pravilni in zakoniti, tudi dokazna ocena je pravilno omejena na odločilna dejstva, logična, skladna in prepričljiva. Kateri so tisti argumenti tožene stranke, za katere meni, da jih je sodišče spregledalo, pa pritožnica ni pojasnila.
Obrazložitev odmere stroškov po višini, to je po posameznih postavkah, pa ni nujno potrebna in zadostuje, da je razvidna že iz stroškovnika v spisu.
pravdni stroški po umiku tožbe - izjava o umiku tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka
Izjava tožeče stranke o umiku tožbe zaradi izpolnitve zahtevka, ki mora biti tudi pravočasna (dana takoj po izpolnitvi zahtevka) in dokazno podprta, je namreč pogoj, da tožena stranka kljub umiku tožbe ni upravičena do povrnitve pravdnih stroškov (prvi odstavek 158. člena ZPP).
paulijanska tožba - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zmanjšanje dolžnikovega premoženja - začetek teka roka za vložitev izpodbojne tožbe
Prvostopenjsko sodišče je pravilno pojasnilo, da pravno dejanje, iz katerega ne nastane zmanjšanje dolžnikovega premoženja, ne more biti predmet uspešnega izpodbijanja s paulijansko tožbo (drugi odstavek 255. člena OZ podaja zahtevo, da pride zaradi takega dejanja do položaja, ko dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve), pojem zmanjšanja dolžnikovega premoženja pa je materialnopravno zmotno navezalo na možnost poplačila upnice v razmerju do dolžnika in žene, toženke.
plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - ponovni predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker tožnik v svojem predlogu ni navedel nobene nove ali spremenjene okoliščine, ki bi morebiti lahko omogočila drugačno odločitev o njegovi taksni obveznosti, je sodišče prve stopnje ta njegov predlog utemeljeno zavrglo, saj tožnik do njegove vsebinske presoje ni več upravičen.
klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - zamudna sodba
Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju dejstva, ali je bilo v njegov poštni predalčnik vloženo obvestilo o sodni pošiljki, ki je vsebovala zamudno sodbo, spregledalo nekatere okoliščine, ki so v predmetni zadevi odločilne. Pritožba utemeljeno opozarja, da dokazna ocena sodišča prve stopnje ni zadosti prepričljiva, zaradi česar je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v povezavi z 366. in 355. členom ZPP).
Določba 275. člena ZFPPIPP, ki tudi sicer ureja (le) vsebino in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka, brez dvoma nima nobenega vpliva na pravila ZPP o litispendenci. Zato ta veljajo tudi v primeru vložitve tožbe z izpodbojnim zahtevkom iz šestega odstavka 275. člena ZFPPIPP.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - uveljavitev terjatve v tujini - tuja pravna oseba - uveljavljanje terjatve v državi članici EU - pravna oseba s sedežem v EU - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - razpolaganje s premoženjem - oglaševanje z namenom prodaje
Sprememba oblike premoženja sama po sebi še ne izkazuje nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ, posebej še, ker oglaševanje z namenom prodaje nepremičnin sodi v okvir dejavnosti tožene stranke. Zaradi tega ne gre za onemogočanje ali oteževanje bodoče izvršbe, saj pomeni razpolaganje tožene stranke z nepremičninami vzdrževanje tiste aktivnosti, ki je nujna za tekoče poslovanje.
Pritožba utemeljeno opozarja, da dokazne ocene sodišča prve stopnje ni mogoče preveriti, saj iz nje ni razvidno, kakšna so bila tista neposredno zaznana opažanja sodišča prve stopnje, zaradi katerih je pričo ocenilo za neverodostojno. Seveda lahko sodišče izpoved priče dokazno oceni tudi na podlagi neverbalnih dejavnikov, ki jih zazna pri neposrednem zaslišanju priče, kar pomeni, da lahko upošteva tudi njeno obnašanje pri izpovedovanju, način govora in druge okoliščin, ki jih sodišče lahko zazna le z neposredno izvedbo dokaza. Vendar pa mora sodišče v obrazložitvi sodbe te okoliščine oziroma dejavnike navesti, saj mora dokazna ocena temeljiti na argumentih, ki so racionalno sprejemljivi in preverljivi. V nasprotnem primeru onemogoči stranki, da v pritožbi dokazno oceno sodišča napade, in instančnemu sodišču, da pravilnost te dokazne ocene preveri. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo konkretnih razlogov, zakaj priči ne verjame, zato dokazna ocena sodišča ni ustrezna.
V skladu s pravili pravdnega postopka morajo biti razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov razvidni bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Pri tem je ključno, da sodišče navede konkretne vsebinske razloge in na ta način stranki, katere dokazni predlog je zavrnjen, omogoči, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
izvršba na denarna sredstva – sklep o prenosu terjatve v izterjavo
Z izvršbo na denarne terjatve je upnik prisilno dobil zgolj procesno legitimacijo na podlagi odločbe sodišča. Če dolžnikov dolžnik ne bo izpolnil domnevne dolžnikove terjatve upniku, bo moral ta uporabiti prisilna sredstva. V izvršilnem postopku je bistveno zgolj to, ali je izpolnjen zakonski pogoj za izdajo sklepa o prenosu terjatve v izterjavo.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 33, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZOFVI člen 49, 49/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - ravnatelj
Za presojo pravočasnosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistvena določba 20. člena ZDR-1, ki opredeljuje delodajalca (pravno osebo) kot stranko pogodbe o zaposlitvi, in v prvem odstavku določa, da v imenu delodajalca (pravne osebe) nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je za podajo izredne odpovedi tožnici pristojna ravnateljica, na podlagi določbe prvega odstavka 49. člena ZOFVI. V skladu z 20. členom ZDR-1 rok za podajo odpovedi prične teči z dnem, ko je za kršitev izvedela ravnateljica tožene stranke.
Tožena stranka je tožnici zaradi neupravičene odsotnosti z dela utemeljeno izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZPSPP člen 14, 15, 16, 16/1, 17, 17/2. OZ člen 80, 604, 604/4, 604/5.
zakupna (najemna) pogodba - pooblastilo po zaposlitvi - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - najem (zakup) poslovnih prostorov - sprememba in vrnitev v zakup dane stvari - dispozitivnost zakonske določbe - neupravičena obogatitev - soglasje najemodajalca - nujna popravila
Stranki sta očitno z dogovorom odstopili od 15., 16. in 17. člena ZPSPP, glede vseh popravil, tudi glede nujnih popravil, kar je dopustno, saj je ZPSPP dispozitivno pravo.
80. člen OZ daje pooblastilo le osebam, pri katerih je sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb sestavni del njihove zaposlitve, ker brez pooblastila sploh ne morejo opravljati svojega poklica. Dobra primera takšnih oseb sta prodajalec in natakar. R. U. je očitno sicer delal po potrebi in na temelju podjemne pogodbe. Iz tega pa še ni mogoče sklepati, da obstaja poklic pomočnika stečajnega upravitelja in še manj, da je vsakršna pomoč stečajnemu upravitelju nujno povezana z obstojem pooblastila.
KZ-1 člen 87, 87/1. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/1, 132/3, 132/3-1, 132/6, 408, 408/2, 408/2-1.
izvršitev denarne kazni - način izvršitve denarne kazni - prisilna izterjava denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - denarna kazen - vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - osebni stečaj
Stečajni postopek je začasna ovira za uvedbo oziroma vodenje izvršilnega postopka.
Šele po končanem stečajnem postopku zoper obsojenko bo sodišče, v kolikor slednja ne bo prostovoljno poravnala preostanka neplačane denarne kazni, le-to poskusilo prisilno izterjati v izvršilnem postopku
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - dokazno breme
Tožena stranka je dokazala, da je tožnica v spornem letu z nakazovanjem sredstev tožene stranke brez njene vednosti na račun, ki ga je imela tožnica kot s. p., naklepoma in huje kršila prepoved škodljivega ravnanja, kot jo določata 37. člena ZDR-1 in 13. člen pogodbe o zaposlitvi. Zato je bil podan odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
ZPP člen 286b, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 109, 109/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja - rok za podajo odpovedi - zavrnitev dokaza
Sodišče mora v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti razloge, zakaj je vsak posamezni predlagani dokaz zavrnilo, tako da je mogoč preizkus o utemeljenosti zavrnitve predlaganega dokaza, kot to določa drugi odstavek 287. člena ZPP. Iz spisa izhaja, da je sodišče na obravnavi sprejelo sklep, da se ostali dokazni predlogi zavrnejo, ni pa za posamezne predlagane dokaze razlogov zavrnitve obrazložilo niti v sodbi, čeprav je tožnik že na glavni obravnavi uveljavljal bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 286.b členu ZPP. Zato je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 1, 18, 18/2, 154, 154/1, 165, 165/1. ZDavP-2 člen 70.
sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti - vračilo preveč plačanega davka - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Po določilu 1. člena ZPP redno sodišče odloča v sporih o osebnih in družinskih razmerjih ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilno-pravnih razmerjih fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. Pravila ZPP se uporabljajo tudi v primerih, kadar je ena od pravdnih strank država ali občina, vendar le, če proti nasproti drugi stranki ne nastopa kot oblastveni organ. V postopku odmere davka pa davčni upravičenec proti davčnemu zavezancu nastopa kot oblastni organ. Kadar je tako, tako pa je tudi v predmetni zadevi, pristojnost rednega sodišča ni podana.
Iz listin v spisu izhaja, da tožena stranka zahtevka tožeče stranke za izplačilo spornega zneska ni izpolnila, zato določbe 1. odstavka 158. člena ZPP ni mogoče uporabiti. V 1. odstavku 158. člena ZPP je določeno, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zato je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00006749
SPZ člen 180, 185, 185/2. OZ člen 366, 366/2. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 56, 56/3, 78, 78/1.
V konkretnem primeru je (navadna) škoda tožeči stranki nastala s tem, da njena zavarovana kreditna terjatev zaradi omenjenega protipravnega ravnanja tožene stranke ni bila poplačana (oziroma ni bila v celoti poplačana), pri čemer bi tožena stranka morala računati na možnost (glede na povprečno predvidljivo raven), da družba R.Č. d.o.o. tožeči stranki kredita iz naslova prejetih nepovratnih javnih sredstev ne bo poravnala. Gre za tipične rizike, za katere se domneva, da so bili toženi stranki znani oziroma bi vsaj morali biti znani. Zastavni dolžnik namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča ne more sam odločati, ali bo s prejetimi sredstvi poplačal svojega upnika ali ne, saj bi se s tem popolnoma zaobšlo kogentno pravilo iz 180. člena SPZ. Če je terjatev zastavljena, lahko dolžnik terjatve veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, sicer zavarovanje za upnika ne bi imelo nobenega smisla, ker bi premoženjska vrednost zavarovanja prešla v roke dolžniku zavarovane terjatve.