CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00000152
ZPP člen 76, 76/1, 80, 339, 339/2, 339/2-11. ZOdv člen 35, 35/2. ZIZ člen 62, 62/2.
sposobnost biti pravdna stranka - odvetniška družba kot pravdna stranka - pravna oseba - pravna sposobnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
"Odvetniška pisarna A.", ki v tej pravdi nastopa kot tožeča stranka, ni ne fizična in ne pravna oseba. Odvetniška pisarna pač ni odvetnik, po katerem se imenuje. Čeprav morebiti v njej deluje več odvetnikov, pa samo zato še ni odvetniška družba in tudi ne nujno pravna oseba. Po 35. členu ZOdv se namreč odvetniška družba lahko ustanovi kot civilna odvetniška družba ali kot odvetniška družba, ki je pravna oseba; slednja se lahko ustanovi kot družba z neomejeno odgovornostjo ali kot družba z omejeno odgovornostjo. Sposobnost biti pravdna stranka pa ima samo odvetniška družba, ki je pravna oseba.
pravdni stroški po umiku tožbe - izjava o umiku tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka
Izjava tožeče stranke o umiku tožbe zaradi izpolnitve zahtevka, ki mora biti tudi pravočasna (dana takoj po izpolnitvi zahtevka) in dokazno podprta, je namreč pogoj, da tožena stranka kljub umiku tožbe ni upravičena do povrnitve pravdnih stroškov (prvi odstavek 158. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002652
ZPP člen 458. OZ člen 435, 587. ZDDV-1 člen 45, 45/2.
dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - najemna pogodba - okvirna pogodba - najemnina - vračilo varščine - zadržanje varščine - škoda - obračunavanje DDV
V zvezi z dobavljenimi slaščicami in sladoledom v višini 389,63 EUR tožnica sodišču prve stopnje očita napačno uporabo materialnega prava, ker je štelo, da bi se na podlagi dogovora med strankami lahko sklepale prodajne pogodbe za točne količine in vrste izdelkov s točno določenimi cenami. Vendar v pritožbi zatrjuje prav to, namreč, da je iz dogovora med strankama izhajalo, da tožnica tožencu dobavlja sladice in sladoled, ko bo ta imel potrebe, a zmotno meni, da za vsako posamično dobavo sklenitev posamičnih pogodb ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi pravilno pojasnilo, da je imel dogovor pravnih strank naravo okvirnega dogovora oziroma okvirne pogodbe. Vseboval je namreč bistvene elemente za praktično izvajanje posamezne prodajne pogodbe, ta pa bi vsebovala točno količino in vrsto izdelkov s točno določenimi cenami. Pri tem se tožnica neutemeljeno sklicuje na dogovor iz 17. člena pogodbe, po katerem sta se pravdni stranki dogovorili o poslovnem sodelovanju v času najema, in sicer se je tožnica zavezala tožencu prodajati, toženec pa od nje kupovati slaščice in sladoled pod pogoji, ki veljajo za prodajo ostalim poslovnim partnerjem tožnice v kraju najema. Tak dogovor je presplošen, da bi ga bilo mogoče označiti kot prodajno pogodbo. Med strankama namreč ni bilo sporno, da je toženec vsakič plačal zgolj slaščice in sladoled, ki jih je predhodno najprej naročil.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - pravica do poštenega sojenja - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških
Čeprav je tudi sicer standard obrazložitve sodbe v sporih majhne vrednosti nižji (vsebinska obrazložitev je krajša kot pri sodbi, izdani v rednem postopku), je sodišče prve stopnje za svojo odločitev navedlo zadosti izčrpne in prepričljive razloge, ki so tudi pravilni in zakoniti, tudi dokazna ocena je pravilno omejena na odločilna dejstva, logična, skladna in prepričljiva. Kateri so tisti argumenti tožene stranke, za katere meni, da jih je sodišče spregledalo, pa pritožnica ni pojasnila.
Obrazložitev odmere stroškov po višini, to je po posameznih postavkah, pa ni nujno potrebna in zadostuje, da je razvidna že iz stroškovnika v spisu.
plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - ponovni predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker tožnik v svojem predlogu ni navedel nobene nove ali spremenjene okoliščine, ki bi morebiti lahko omogočila drugačno odločitev o njegovi taksni obveznosti, je sodišče prve stopnje ta njegov predlog utemeljeno zavrglo, saj tožnik do njegove vsebinske presoje ni več upravičen.
paulijanska tožba - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zmanjšanje dolžnikovega premoženja - začetek teka roka za vložitev izpodbojne tožbe
Prvostopenjsko sodišče je pravilno pojasnilo, da pravno dejanje, iz katerega ne nastane zmanjšanje dolžnikovega premoženja, ne more biti predmet uspešnega izpodbijanja s paulijansko tožbo (drugi odstavek 255. člena OZ podaja zahtevo, da pride zaradi takega dejanja do položaja, ko dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve), pojem zmanjšanja dolžnikovega premoženja pa je materialnopravno zmotno navezalo na možnost poplačila upnice v razmerju do dolžnika in žene, toženke.
odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti - vrnitev poslovne sposobnosti
Razlogi, zaradi katerih je bila predlagateljici odvzeta poslovna sposobnost niso prenehali, ker iz izvedenskega mnenja pridobljenega v tem postopku (izvedensko mnenje je podal izvedenec A.P., psihiater) nedvomno izhaja, da predlagateljica še zmeraj boleha za duševno boleznijo tako z znaki shizofrenije kot bipolarne afektivne motnje, v posledici katere ni zmožna skrbeti zase in za svoje pravice ter koristi ter voliti in biti voljena.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00002328
- člen 6, 7.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik se je poškodoval na delu, ko je opravljal razrez pločevine na stroju. Moral je razrezati pločevino 200 mm x 200 mm po diagonali. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da priča, ki je bil zadolžen za varstvo pri delu, s samimi delom na predmetnem stroju nima izkušenj, bi moralo sodišče prve stopnje imenovati izvedenca za varstvo pri delu, katerega je predlagal tožnik v pripravljalni vlogi in upoštevati določila Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme.
Tožnici ni uspelo dokazati, da je vzrok telesne okvare poklicna bolezen. Zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro zaradi poklicne bolezni ni utemeljen.
Iz listin v spisu izhaja, da tožena stranka zahtevka tožeče stranke za izplačilo spornega zneska ni izpolnila, zato določbe 1. odstavka 158. člena ZPP ni mogoče uporabiti. V 1. odstavku 158. člena ZPP je določeno, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zato je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka.
trditve in dokazi - dokazovanje z izvedencem - strokovno vprašanje – izvedensko mnenje
Samo če bi dokazni postopek pokazal, da sta se stranki dogovorili, da tožeča stranka prevzame vse zaloge tožene stranke, ki jih je ta imela ob vzpostavitvi poslovnega razmerja s tožečo stranko, pa bi bila vrednost sporna, bi bilo potrebno zaradi ugotovitve dejanske vrednosti izvesti dokaz z izvedencem, ki bi odgovoril na strokovno vprašanje glede vrednosti zalog1. Enako bi veljalo tudi, če bi bil dogovor glede prevzema dela zalog, pa bi bila njihova vrednost sporna.
Sodišče s strokovnim znanjem glede vrednosti zalog ne razpolaga in glede te okoliščine, bi moralo dopustiti in izvesti dokaz z izvedencem, toda v konkretnem primeru to ni bilo potrebno kot zmotno trdi pritožba, saj je vrednost zaloge bila znana in nesporna med pravdnima strankama.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00006749
SPZ člen 180, 185, 185/2. OZ člen 366, 366/2. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 56, 56/3, 78, 78/1.
V konkretnem primeru je (navadna) škoda tožeči stranki nastala s tem, da njena zavarovana kreditna terjatev zaradi omenjenega protipravnega ravnanja tožene stranke ni bila poplačana (oziroma ni bila v celoti poplačana), pri čemer bi tožena stranka morala računati na možnost (glede na povprečno predvidljivo raven), da družba R.Č. d.o.o. tožeči stranki kredita iz naslova prejetih nepovratnih javnih sredstev ne bo poravnala. Gre za tipične rizike, za katere se domneva, da so bili toženi stranki znani oziroma bi vsaj morali biti znani. Zastavni dolžnik namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča ne more sam odločati, ali bo s prejetimi sredstvi poplačal svojega upnika ali ne, saj bi se s tem popolnoma zaobšlo kogentno pravilo iz 180. člena SPZ. Če je terjatev zastavljena, lahko dolžnik terjatve veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, sicer zavarovanje za upnika ne bi imelo nobenega smisla, ker bi premoženjska vrednost zavarovanja prešla v roke dolžniku zavarovane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001070
ZDen člen 88. ZOdvT tarifna številka 1200. ZPP člen 161, 161/1, 161/3.
dobra vera - denacionalizacija nepremičnin - ničnost pogodbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta za vsakega od zahtevkov - vrednost spornega predmeta - povišanje nagrade za zastopanje več strank
V denacionalizacijskem postopku je bilo že pravnomočno odločeno, da so nepremičnine, ki so (deloma) predmet spornih pogodb, prešle v državno last na podlagi menjalne pogodbe, sklenjene zaradi grožnje in sile predstavnikov tedanjih oblasti. Glede na to so lahko predmet denacionalizacijskega postopka. Kakšen bo izid tega postopka, pa za presojo o veljavnosti obravnavanih pogodb ni pomembno.
SPZ člen 77, 77/3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 137, 137/1, 139. ZEN člen 19.
ureditev meje - vrednost spornega mejnega prostora - kriteriji za ureditev meje - močnejša pravica - katastrska meja - javno dobro - meja z javnim dobrim - zadnja mirna posest - stroški postopka - upravni postopek
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti je treba upoštevati stanje v katastru.
razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe - starostna pokojnina - izredno pravno sredstvo - nova odmera - neprava obnova postopka - datum pravnomočnosti sodne odločbe
Tožena stranka ob odmeri starostne pokojnine ni razpolaga z vsemi potrebnimi podatki. Pri tem za odločitev ni bistveno, da je tožnika in delodajalca že v letu 2000 pozivala, da predloži podatke o morebitnem nadurnem delu. Tedaj se namreč še ni pričel postopek za priznanje pravice do starostne pokojnine. Le ta je bil namreč uveden v letu 2007. Tožnik je šele naknadno (v letu 2011) pridobil podatke od delodajalca v zvezi z opravljanjem dela preko polnega delovnega časa. Te podatke pa je dolžna tožena stranka presoditi ter šele nato po izvedenem dokaznem postopku odločiti, ali na novo sporočeni podatki vplivajo na pokojninsko osnovo. Če vplivajo, to pomeni, da je bila dokončna odločba tožene stranke obremenjena z očitno napako, ki jo je mogoče sanirati za vnaprej, in sicer na podlagi 183. člena ZPIZ-2.
V primerih kot je ta, kjer je tožnica najemnik sobe in skupnih prostorov (trije oz. štirje ljudje imajo v souporabi skupno približno 50 kvadratnih metrov), je možno tudi ob definiciji stanovanja v funkcionalnem smislu, kakor ga določa drugi odstavek 4. člena ZS-1 oziroma drugi odstavek 6. člena ZS-1 v povezavi z 28. členom ZUPJS šteti, da gre za prostore, katerih najemniki so upravičeni do subvencionirane najemnine ob pogoju, da so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje subvencije najemnine.
ZPP člen 1, 18, 18/2, 154, 154/1, 165, 165/1. ZDavP-2 člen 70.
sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti - vračilo preveč plačanega davka - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Po določilu 1. člena ZPP redno sodišče odloča v sporih o osebnih in družinskih razmerjih ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilno-pravnih razmerjih fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. Pravila ZPP se uporabljajo tudi v primerih, kadar je ena od pravdnih strank država ali občina, vendar le, če proti nasproti drugi stranki ne nastopa kot oblastveni organ. V postopku odmere davka pa davčni upravičenec proti davčnemu zavezancu nastopa kot oblastni organ. Kadar je tako, tako pa je tudi v predmetni zadevi, pristojnost rednega sodišča ni podana.
Določba 275. člena ZFPPIPP, ki tudi sicer ureja (le) vsebino in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka, brez dvoma nima nobenega vpliva na pravila ZPP o litispendenci. Zato ta veljajo tudi v primeru vložitve tožbe z izpodbojnim zahtevkom iz šestega odstavka 275. člena ZFPPIPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je predvidena kot skrajno sredstvo za sankcioniranje kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, izredna odpoved pa kot najstrožja, zato je treba okoliščine in interese strank, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati, posebej skrbno pretehtati. V tem primeru ne zadošča zgolj preizkus okoliščin, ki so navedene v odpovedi, ampak mora sodišče ob dejanskem stanju, ki je drugačno od tistega, ki ga je ugotovil delodajalec, preizkusiti tudi pravilnost uporabe materialnega prava, kar pomeni, da mora presoditi, ali je izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga.
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi očitane hujše kršitve delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki bi jo naj tožnik storil s tem, da je v delovnem času spornega dne, pri postavljenem razporedu dela na tabli razporedov, v oddelku montaža, pristopil do sodelavcev in se nasilno vedel do sodelavca tako, da je nanj kričal, mu grozil in ga poskušal fizično napasti, pri čemer je brcal v plansko tablo, kar je delovalo zastrašujoče za vse prisotne sodelavce. Sodišče prve stopnje je z vidika obstoja odpovednega razloga in okoliščin in interesov iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 pravilno ugotovilo, da bistvene okoliščine, s katerimi je tožena stranka utemeljevala izredno odpoved, v sodnem postopku niso bile ugotovljene, zato tožnikova kršitev ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga, ki bi onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 109. člena ZDR-1).
Tožnik se v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in enako v pritožbi, sklicuje na nepravilno vročitev odločbe toženca z dne 24. 8. 2016. Takšne razloge bi lahko vsebovala pritožba zoper sklep opr. št. VIII Ps 1558/2016 z dne 28. 11. 2016 o zavrženju tožbe in ne predlog za vrnitev v prejšnje stanje oziroma, da bi nepravilna vročitev predstavljala razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Trditve tožnika, da je dejansko dokončno odločbo toženca z dne 24. 8. 2016 prejel 29. 8. 2016 oziroma, da mu je žena, ki ni bila pooblaščena za vročanje pisanj, sporočila napačni datum prejema odločbe, ne more biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je pravilno predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ker ne gre za stanje iz prvega odstavka 116. člena ZPP in za opravičljiv razlog za prepozno vloženo tožbo.