sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - poziv k odpravi pomanjkljivosti - načelo enakopravnega obravnavanja strank - dokazni predlog za zaslišanje strank - zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe - sprememba zakonitega zastopnika - pravočasno predlagani dokazi - načelo neposrednosti - podjemna pogodba - novacija - prenovitev (novacija) pogodbe
Ni moč pritrditi pritožbenemu očitku, da naj bi sodišče prve stopnje s pozivanjem tožnice, da svoje trditve ustrezno specificira (natančneje opredeli), slednji nudilo prekomerno pomoč in s tem kršilo načelo enakopravnosti obravnavanja strank (oziroma 22. in 23. člen Ustave RS). Sodišče prve stopnje je v obeh primerih opravilo zgolj svojo zakonsko (procesno) nalogo (dolžnost) oziroma to, kar mu v 285. členu nalaga ZPP, ki v tem oziru ne ločuje med strankami, ki so zastopane po odvetnikih, in tistimi, ki to niso.
Tožnica je že v tožbi kot dokaz svojih trditev predlagala zaslišanje strank. V primeru družbe z omejeno odgovornostjo (kar je tožnica) to dejansko pomeni zaslišanje njenega (vsakokratnega) zakonitega zastopnika oziroma direktorja. Ker je v tem oziru pomembno zgolj, kdo ima takšen položaj v času izvajanja takšnega zaslišanja in ker je bil A. A. tožničin direktor tako v času svojega prvega zaslišanja na naroku dne 13. 5. 2013 kot ob (dodatnem) zaslišanju na naroku dne 10. 10. 2016, je pritožbeno izpostavljanje, da slednji to ni bil v času spornega pogodbenega razmerja oziroma vložitve tožbe, nebistveno.
Zmotno je sklicevanje pritožnice na načelo neposrednosti. Ta zadeva način obravnavanja (zaznavanja) dokazov s strani sodišča in nima nič skupnega z okoliščino, ali je priča določeno dejstvo zaznala neposredno (oziroma sama), ali je za njegov obstoj izvedela od koga drugega. Takšna "posrednost" (sama za sebe) njeni izpovedbi ne jemlje dokazne vrednosti.
OZ člen 356, 356/1, 365, 369, 369/1. ZIZ člen 53, 53/2.
zastaranje - prava judikatna terjatev
Dokazov, ki bi izkazovali pritožbene trditve, da upnik več kot 10 let ni opravil nobenega dejanja pri sodišču zoper dolžnico za ugotovitev, zavarovanje ali izterjavo terjatve, dolžnica ne predlaga oziroma ne predloži, iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da je bil izvršilni postopek I 2537/1996 končan s sklepom z dne 18. 9. 2007, ki je postal pravnomočen dne 9. 10. 2007. Slediti je zato stališču sodišča prve stopnje, da je glede na določbo tretjega odstavka 369. člena OZ zastaralni rok začel ponovno teči dne 11. 10. 2007. Ker je v konkretni zadevi izvršilni predlog bil vložen dne 21. 9. 2016 je pritrditi sodišču prve stopnje, da je bil vložen pred potekom desetletnega zastaralnega roka, ki velja za judikatne terjatve po prvem odstavku 356. člena OZ.
pogodba o razdružitvi solastnega premoženja - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - delno zavrženje tožbe - ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja - ugotovitev dejstev
Tožnici sta z zavrženim delom tožbe uveljavljali ugotovitev pravnega razmerja, katerega vsebina je s strani pravnega prednika druge tožnice in toženca dano soglasje za legalizacijo objektov, zato v tem delu ne gre za ugotovitev o obstoju dejstev, kot to zmotno meni prvo sodišče. Takšen tožbeni zahtevek je v skladu z določbo prvega odstavka 181. člena ZPP dopusten. Tožnici sta tudi verjetno izkazali, da jima bo uspeh v pravdi odprl možnost, da bosta lahko uveljavili kakšno pravico ali korist, ki jima jo zagotavlja zakon, pa je brez pravde ne moreta doseči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00000714
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. SPZ člen 118, 118/4, 118/5.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoj za izdajo začasne odredbe - naloge upravnika - nov upravnik
Upravnik je tisti na katerega se etažni lastniki obrnejo v primeru kakršnihkoli težav, v konkretnem primeru izliva vode iz cevi in nedelovanje ogrevanja. Slednje zahteva nujno popravilo, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do velike premoženjske škode (zamrznitev vode) in škode na zdravju ljudi. Upravnik je dolžan ukrepati (npr. sklicati nadzorni odbor, ...), vendar za vse posege oziroma popravila potrebuje zadostno soglasje etažnih lastnikov. V konkretnem primeru tega ne bi dobil, saj so etažni lastniki (ki imajo več kot 3/4 delež po solastniških deležih) trdili in s stopnjo verjetnostjo tudi dokazali, da tožena stranka ni več njihov upravnik, saj so ji odpovedali pogodbo in izbrali novega upravnika. Dejstvo nemožnosti sodelovanja med etažnimi lastniki in toženo stranko pa nenazadnje izhaja iz trditev tožene stranke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ko je navedla, da etažni lastniki pri popravilu cevi z njo niso hoteli sodelovati. Tako stanje ni pravno varno oziroma ne zagotavlja nemotenega obratovanja stavbe v etažni lastnini, posledično pa obstaja grožnja za nastanek tako premoženjske škode, kot celo škode za zdravje in življenje ljudi.
Pritožnica ni določno navedla odločitve, zoper katero se pritožuje, saj je zapisala dve različni opravilni številki, zato ima sklep prvega sodišča, s katerim je bila njena nepopolna pritožba zavržena, podlago v določbi tretjega odstavka 343. člena ZPP.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 318. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku člen 8, 9. OZ člen 435, 642.
vročanje tožbe - obvestilo o prispelem pismu - obvestilo o opravljeni vročitvi - delna zamudna sodba - prepozen odgovor na tožbo - prekluzivni rok - sklepčnost tožbenega zahtevka - afirmativna litiskontestacija - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - gospodarska prodajna pogodba - podjemna pogodba - nasprotje med dejstvi in dokazi
Obvestilo o prispelem pismu, ki se nahaja na spodnjem delu podaljška vročilnice in je bilo puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke je edino relevantno. Zgolj to obvestilo lahko služi seznanitvi naslovnika s posledicami opustitve dviga pošiljke v 15 dnevnem roku, ne pa (kot to trdi pritožnica) obvestilo na zadnji strani ovojnice, s katerim se naslovnik seznani šele po tem, ko mu je po neuspešnem poteku roka za dvig pošiljke na pošti, pismo puščeno v hišnem predalčniku.
Po sistemu afirmativne litiskontestacije, ki je uveljavljen po mnenju večjega dela teorije in sodne prakse, se pasivnost toženca ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Iz domneve o priznanju dejstev logično sledi, da zamudne sodbe s pritožbo ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Za sklepčnost tega dela zahtevka je bilo torej v obravnavanem primeru dovolj, da je tožeča stranka zatrjevala, da je za toženo stranko rezervne dele in ostali potrošni material (kot specificiran po posameznem računu) dobavila, da je tožena stranka le-tega prevzela oziroma posamezno dobavo z dobavnico potrdila ter da ji tožena stranka po izstavljenih računih ni plačala. Na tej osnovi je po mnenju pritožbenega sodišča mogoč zaključek, da je bila sklenjena prodajna pogodba. Še posebej, ker tožeča stranka v tožbi tudi sama trdi, da je podlaga njenega zahtevka pogodbena.
Tožeča stranka je trdila, da je za toženo stranko opravila različne servisne storitve (in da opravljanje teh storitev izpolnjuje elemente podjemne pogodbe). In to je za zaključek, da je bila sklenjena podjemna pogodba, dovolj. Zatrjevanje cene se za tak sklep ne zahteva, saj določitev višine plačila ni bistvena (nujna) sestavina podjemne pogodbe.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001180
OZ člen 179.
kršitev pravice do časti in dobrega imena - objava neresničnih in nepreverjenih informacij - kršitev osebnostnih pravic v tisku - sankcija - plačilo denarne odškodnine
Glede na trditveno podlago je sodišče pravilno štelo, da je tožnik primarno zasledoval zadoščenje za poseg v njegovo pravico do časti in dobrega imena z objavo resničnih dejstev v časopisu, ki je objavil članek z neresnično in zanj bolečo vsebino. Z objavo sodbe je bilo zadoščeno njegovi želji po seznanitvi javnosti, da je soglasje za gradnjo pridobil legitimno. Nedenarna sankcija zaradi kršitve osebnostnih pravic predstavlja - upoštevaje kršitev in njene posledice ter tožnikovo trditveno podlago - temeljni način satisfakcije in pomembno prispeva k javni povrnitvi brezmadežnosti tožnikovega ugleda.
Ugotovitve, da toženka iz poslovnih razlogov v razumnem času ne more izplačati tožnikovega zahtevka, nikakor ni mogoče interpretirati v smeri tožnikove odpovedi zahtevku. To razlogovanje pritožbe je nejasno in nekonkretizirano, saj iz dogovora tožnikova odpoved zahtevku ne izhaja. Celo nasprotno, zadnji odstavek dogovora, s katerim se je toženka zavezala, da tožnikovi izvršbi ne bo oporekala, kaže na njeno jasno zavedanje, da je dolžna obveznost izpolniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00004546
SPZ člen 92, 92/2.. ZFPPIPP-UPB8 člen 267.. ZPP člen 306, 314.. ZZK-1 člen 5, 6, 7, 243, 243/1.
prodaja (nepremičnine) - ničnost kupoprodajne pogodbe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - nedopusten nagib - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - vrnitveni zahtevek - izbrisna tožba - pasivna legitimacija - temeljna načela zemljiške knjige - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - vpis plombe v zemljiški knjigi - zaznamba izbrisne tožbe - učinkovanje sodne odločbe med strankami - zmotna uporaba materialnega prava
V zvezi z razlago navedene določbe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je potrebno pri presoji vprašanja pasivne legitimacije pri izbrisni tožbi, po prepričanju sodišča druge stopnje, predvsem izhajati iz temeljnih načel zemljiške knjige. Temeljno načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1), ki ureja trenutek učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, namreč določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Ker torej oblikovalni učinki vpisov nastopijo že z vložitvijo predloga (7. člen ZZK-1), je (lahko) izbrisni zahtevek utemeljen tudi v primeru, ko neveljavna vknjižba še ni realizirana.
Že na podlagi vpisane plombe začnejo učinkovati publicitetni učinki vpisa (6. člen ZZK-1) in s tem načelo zaupanja. Zato bi bil tožnik, ki uveljavlja materialnopravno neveljavno vknjižbo, brez pravnega varstva, če ne bi mogel že fazi, ko vknjižba lastninske pravice še ni bila realizirana, uveljaviti izbrisnega zahtevka in predlagati zaznambe izbrisne tožbe, ki varuje tožnika pred neugodnimi učinki načela zaupanja.
ZPP člen 142, 142/4, 318, 318/1, 318/1-1.. ZDSS-1 člen 41.
zamudna sodba - napačno vročanje
Tožena stranka v pritožbi navaja zgolj to, da sta bili tožba in njena dopolnitev s strani tretje osebe, po njenem mnenju tožnice, ki je imela motiv in dostop do ključev predalčnika, odstranjeni iz hišnega predalčnika tožene stranke in nato kasneje (že po poteku roka) vanj vrnjeni. Trdi torej, da se tožena stranka zaradi ravnanja tretje osebe, do katerega naj bi prišlo po tem, ko so bila pisanja že puščena v hišnem predalčniku na pravilnem naslovu, z vsebino teh pisanj ni mogla (pravočasno) seznaniti in posledično pravočasno odgovoriti na tožbo in njeno dopolnitev. S tem pa tožena stranka v pritožbi ne navaja, da tožba in njena dopolnitev nista bili pravilno vročeni in da s tem ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Ne nasprotuje namreč dejstvu, da je bilo pisanje puščeno na pravilnem naslovu, v uporabnem predalčniku in da je vročevalec tudi sicer postopal v skladu s 142. členom ZPP. Ker torej tožena stranka v pritožbi ne podaja upoštevnega ugovora v zvezi s pravilnostjo vročitve tožbe in odgovora na tožbo, neobstoja drugih pogojev za izdajo zamudne sodbe pa niti ne navaja, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo.
skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - prenehanje zakonske skupnosti - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - obstoj življenjske skupnosti - skupni dolg zakoncev
Zakonska zveza poleg čustvenih za zakonca ustvarja tudi premoženjskopravne posledice, ki se jim ni mogoče izogniti na način, da dejansko prenehanje življenjske skupnosti ni jasno zaznavno tudi v zunanjem svetu. Določene formalnosti, ki jih zakon predvideva ob sklepanju in razvezi zakonske zveze, so namreč namenjene tudi varstvu pravnega prometa, zato je vprašanje dejanskega prenehanja zakonske zveze v razmerju do tretjih oseb potrebno presojati z večjo mero zadržanosti in v skladu z načelom restriktivnosti.
Pritožba pravilno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje dejstvo, da stanovanjske stroške krije toženka kot samostojna podjetnica, zaradi česar je davek, ki ga je ob koncu leta dolžna plačati manjši, upoštevati pri njenih dohodkih in ne pri višini ugotovljenih potreb mladoletnih otrok, vendar gre za manjšo razliko (13,00 EUR), ki bistveno na odločitev o višini določene preživnine ne vpliva.
Prvo sodišče ni prezrlo toženkine navedbe o tožnikovih visokih stroških najema stanovanja po razpadu skupnosti, saj bi si lahko za bivanje našel cenejše stanovanje, prav tako je tudi upoštevalo, da bi tožnik lahko našel kakšno občasno delo in s tem tudi nekaj zaslužil, zaradi česar mu je, kljub dejstvu, da slabo razume slovenski jezik in da je brezposeln, naložilo, da je dolžan nositi del stroškov življenja svojih otrok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000805
ZZZDR člen 56, 59, 59/1, 59/2. SPZ člen 66, 66/2. ZPP člen 154, 154/2, 214. OZ člen 299, 299/2, 311, 312.
skupno premoženje - posebno premoženje - deleži zakoncev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - zahtevek za povrnitev vlaganj - brezplačna uporaba nepremičnine - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje zakoncev - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine - prehod koristi - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - načelo enotnosti skupnega premoženja - pobotni ugovor - nesklepčen pobotni ugovor - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - pogoji za pobot - prenehanje terjatve zaradi pobota - nastop zamude - začetek teka zamudnih obresti - stroški postopka - uspeh v sporu
Presoja obsega in višine deležev zakoncev na skupnem premoženju.
V primeru vlaganj zakoncev v nepremičnino enega zakonca kot njegovo posebno premoženje ali v nepremičnino tretje osebe predstavlja skupno premoženje rezultat teh vlaganj, ki se odraža v povečani vrednosti te nepremičnine. Gre za terjatev skupnega premoženja do te nepremičnine oziroma do njenih lastnikov.
pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - dogovor o stvarnopravnih razmerjih - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - nov objekt - novozgrajeni objekt - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - obligacijski zahtevek - neupravičena pridobitev - vlaganja v tujo nepremičnino
Med pravdnimi strankami je nesporno, da je poleg tožnika z denarnimi sredstvi in delom k gradnji prispevala tudi tožena stranka. Takšna trditvena podlaga pa v skladu z utrjeno sodno prakso onemogoča pridobitev (so)lastninske pravice z gradnjo na tujem in nastanek stvarnopravnih posledic iz 24. - 26. člena ZTLR.
povrnitev pravdnih stroškov - uspeh strank v postopku - stroški posameznega sospornika - sosporništvo
Ker tožeča stranka vtoževane terjatve ni priglasila v stečajnih postopkih tožencev, začetih v teku pravde, z zahtevkom zoper te tožence ni uspela. Tožencem v stečaju je zato dolžna povrniti pravdne stroške.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora
Pritožnica zmotno meni, da gre za odločitev sodišča, da glavne stvari sploh ne bo obravnavalo, ker za to niso izpolnjeni procesni pogoji. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je sodišče presojalo vsebino predloga in ugotovilo, da je stavba že etažirana, zaradi česar predlagateljica ne more doseči vpisa lastninske pravice pri posebnem delu stavbe v postopku po ZVEtL. Odločitev sodišča v izpodbijanem sklepu je zato odločitev o glavni stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00000216
ZPVAS člen 1, 1/1, 8, 8/1, 8/5, 9, 9/2. ZRPDZ člen 2, 2/1, 2/2, 3, 3/1, 4, 4/1. ZLNDL člen 7. ZEN člen 8, 8/1. ZPP člen 1, 155, 155/1, 180, 180/3. ZARKLRS člen 51, 51/2, 51/3.
pristojnost pravdnega sodišča - premoženjskopravni spor - lastninska tožba - premoženje agrarne skupnosti - podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti - splošno ljudsko premoženje - (ne)vpis v zemljiško knjigo - dejansko podržavljenje - dejanska oblast nad stvarjo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pravna zmota - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - stroški izdelave izvedenskega mnenja
Čeprav je Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 382/2008 zavzelo stališče, da je z dnem uveljavitve Zakona o agrarnih skupnostih 20. 12. 1947 vse premoženje agrarnih skupnosti ex lege postalo splošno ljudsko premoženje in izdaja posebne odločbe ali izvedba posebnega postopka zaradi prehoda tega premoženja v državno last ni bila potrebna, se konkretni dejanski stan v bistvenem razlikuje od dejanskega stanu v zadevi II Ips 382/2008. Bistveno razlikovalno okoliščino predstavlja ugotovitev, da tožnikom posest nad spornimi nepremičninami nikoli ni bila odvzeta in da delna odločba ni bila izvršena niti z vpisom splošnega ljudskega premoženja v zemljiško knjigo niti z odvzemom posesti. To pomeni, da sporne nepremičnine na podlagi delne odločbe niso prešle v splošno ljudsko premoženje in da tožnikom in njihovim pravnim prednikom v obdobju prejšnjega režima v SFRJ lastninskopravna upravičenja nad spornimi nepremičninami niso bila odvzeta.
Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, da so si pravni predniki tožnikov že pred drugo svetovno vojno (torej pred 6. aprilom 1941) sporne nepremičnine med seboj razdelili na oddelila, da so tožniki s pravnimi predniki izvrševali dejansko oblast na posameznih oddelilih pred in po izdaji delne odločbe in da so bili v zemljiški knjigi kot lastniki spornih nepremičnin vpisani "upravičenci vasi X", izhaja materialnopravni zaključek, da so na spornih nepremičninah na podlagi 51. člena ZARKLRS v zvezi z 2. ter 3. členom ZRPDZ pridobili lastninsko pravico že pravni predniki tožnikov.
Zaradi predvidene vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi tožnikom ni bilo potrebno spornih nepremičnin razparcelirati. Ker parcelacija ni bila potrebna, strošek izvedenca geodetske stroke v okoliščinah konkretnega primera ne more predstavljati potrebnega pravdnega stroška.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00000649
ZPP člen 60, 60-1.
zastaranje - skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - upravljanje premoženja po skrbniku za poseben primer - obseg zapuščine - dedovanje denacionaliziranega premoženja - izločitev sodnika - odklonitveni razlog
Pritožnik navaja, da je sam plačal vso dohodnino, tudi od najemnine, prisojene tožnici. S tem v zvezi je odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka stroške davčnih obveznosti uveljavljala v okviru pobotnega ugovora, ki ga kljub pozivom sodišča ni določneje opredelila. Ker je do konca glavne obravnave ostal nekonkretiziran, ga sodišče prve stopnje ni moglo preizkusiti. Sodišče torej ni moglo upoštevati dejanske davčne obremenitve iz razlogov na strani toženca. Ob tem je treba tudi na tem mestu ponovno poudariti, da je bila tožena stranka skrbnik za poseben primer, ki bi morala razpolagati in predložiti ustrezno dokumentacijo o svojih stroških.
skupno premoženje zakoncev - dokaz z zaslišanjem strank - dejanska in trditvena podlaga - vlaganja v nepremičnino - renta - prispevek staršev - denarna odškodnina
Z vložkom je posebno premoženje izgubilo svojo samostojnost in se odrazilo bodisi v ohranitvi bodisi v povečanju vrednosti skupnega premoženja zakoncev. To lahko vpliva le na velikost deleža vlagatelja, ne pa na naravo ustvarjenega premoženja kot skupnega premoženja.
Dokaz z zaslišanjem strank ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev.
ugovor prekluzije - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - dokazovanje - dejansko stanje - sklep o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju - dediščinska tožba - zapuščina - zapuščinska masa - obseg zapuščine - dedni dogovor
Pokojni oče tožnika G. V. po svojem pokojnem očetu G. V. - C. ni podedoval denarja na hranilni knjižici. Tega denarja ni bilo v zapuščinski masi po pokojnem dedu tožnika, ker so se dediči (pokojni oče tožnika, pokojna toženka in V. V.) strinjali, da jih je že zapustnik podaril toženki (svoji ženi), zato ne sodijo v zapuščino. Nasprotne trditve, pri katerih vztraja tožnik tudi v pritožbi, da je bil njegov oče tisti, ki je podedoval denar na sporni hranilni knjižici, ker mu je sam tako povedal in ker je tožnik predlagal in dosegel izdajo dodatnega sklepa o dedovanju v zapuščinskem postopku po svojem očetu, so nerazumni, neprepričljivi in zato neutemeljeni. Ker tožnik ni dokazal, da je njegov oče G. V. upravičen do dela zapuščine po pokojnem G. V. - C., tudi tožnik ni upravičen zahtevati od toženke vračila tega denarja.