ZPP člen 142, 142/4, 318, 318/1, 318/1-1.. ZDSS-1 člen 41.
zamudna sodba - napačno vročanje
Tožena stranka v pritožbi navaja zgolj to, da sta bili tožba in njena dopolnitev s strani tretje osebe, po njenem mnenju tožnice, ki je imela motiv in dostop do ključev predalčnika, odstranjeni iz hišnega predalčnika tožene stranke in nato kasneje (že po poteku roka) vanj vrnjeni. Trdi torej, da se tožena stranka zaradi ravnanja tretje osebe, do katerega naj bi prišlo po tem, ko so bila pisanja že puščena v hišnem predalčniku na pravilnem naslovu, z vsebino teh pisanj ni mogla (pravočasno) seznaniti in posledično pravočasno odgovoriti na tožbo in njeno dopolnitev. S tem pa tožena stranka v pritožbi ne navaja, da tožba in njena dopolnitev nista bili pravilno vročeni in da s tem ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Ne nasprotuje namreč dejstvu, da je bilo pisanje puščeno na pravilnem naslovu, v uporabnem predalčniku in da je vročevalec tudi sicer postopal v skladu s 142. členom ZPP. Ker torej tožena stranka v pritožbi ne podaja upoštevnega ugovora v zvezi s pravilnostjo vročitve tožbe in odgovora na tožbo, neobstoja drugih pogojev za izdajo zamudne sodbe pa niti ne navaja, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00000216
ZPVAS člen 1, 1/1, 8, 8/1, 8/5, 9, 9/2. ZRPDZ člen 2, 2/1, 2/2, 3, 3/1, 4, 4/1. ZLNDL člen 7. ZEN člen 8, 8/1. ZPP člen 1, 155, 155/1, 180, 180/3. ZARKLRS člen 51, 51/2, 51/3.
pristojnost pravdnega sodišča - premoženjskopravni spor - lastninska tožba - premoženje agrarne skupnosti - podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti - splošno ljudsko premoženje - (ne)vpis v zemljiško knjigo - dejansko podržavljenje - dejanska oblast nad stvarjo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pravna zmota - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - stroški izdelave izvedenskega mnenja
Čeprav je Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 382/2008 zavzelo stališče, da je z dnem uveljavitve Zakona o agrarnih skupnostih 20. 12. 1947 vse premoženje agrarnih skupnosti ex lege postalo splošno ljudsko premoženje in izdaja posebne odločbe ali izvedba posebnega postopka zaradi prehoda tega premoženja v državno last ni bila potrebna, se konkretni dejanski stan v bistvenem razlikuje od dejanskega stanu v zadevi II Ips 382/2008. Bistveno razlikovalno okoliščino predstavlja ugotovitev, da tožnikom posest nad spornimi nepremičninami nikoli ni bila odvzeta in da delna odločba ni bila izvršena niti z vpisom splošnega ljudskega premoženja v zemljiško knjigo niti z odvzemom posesti. To pomeni, da sporne nepremičnine na podlagi delne odločbe niso prešle v splošno ljudsko premoženje in da tožnikom in njihovim pravnim prednikom v obdobju prejšnjega režima v SFRJ lastninskopravna upravičenja nad spornimi nepremičninami niso bila odvzeta.
Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, da so si pravni predniki tožnikov že pred drugo svetovno vojno (torej pred 6. aprilom 1941) sporne nepremičnine med seboj razdelili na oddelila, da so tožniki s pravnimi predniki izvrševali dejansko oblast na posameznih oddelilih pred in po izdaji delne odločbe in da so bili v zemljiški knjigi kot lastniki spornih nepremičnin vpisani "upravičenci vasi X", izhaja materialnopravni zaključek, da so na spornih nepremičninah na podlagi 51. člena ZARKLRS v zvezi z 2. ter 3. členom ZRPDZ pridobili lastninsko pravico že pravni predniki tožnikov.
Zaradi predvidene vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi tožnikom ni bilo potrebno spornih nepremičnin razparcelirati. Ker parcelacija ni bila potrebna, strošek izvedenca geodetske stroke v okoliščinah konkretnega primera ne more predstavljati potrebnega pravdnega stroška.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora
Pritožnica zmotno meni, da gre za odločitev sodišča, da glavne stvari sploh ne bo obravnavalo, ker za to niso izpolnjeni procesni pogoji. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je sodišče presojalo vsebino predloga in ugotovilo, da je stavba že etažirana, zaradi česar predlagateljica ne more doseči vpisa lastninske pravice pri posebnem delu stavbe v postopku po ZVEtL. Odločitev sodišča v izpodbijanem sklepu je zato odločitev o glavni stvari.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001180
OZ člen 179.
kršitev pravice do časti in dobrega imena - objava neresničnih in nepreverjenih informacij - kršitev osebnostnih pravic v tisku - sankcija - plačilo denarne odškodnine
Glede na trditveno podlago je sodišče pravilno štelo, da je tožnik primarno zasledoval zadoščenje za poseg v njegovo pravico do časti in dobrega imena z objavo resničnih dejstev v časopisu, ki je objavil članek z neresnično in zanj bolečo vsebino. Z objavo sodbe je bilo zadoščeno njegovi želji po seznanitvi javnosti, da je soglasje za gradnjo pridobil legitimno. Nedenarna sankcija zaradi kršitve osebnostnih pravic predstavlja - upoštevaje kršitev in njene posledice ter tožnikovo trditveno podlago - temeljni način satisfakcije in pomembno prispeva k javni povrnitvi brezmadežnosti tožnikovega ugleda.
Ker predkupna ponudba ni bila popolna, se tožeča stranka (mati sedanjih pravdnih strank) predkupni pravici ni mogla odpovedati. Če ponudba ni popolna, upravičenec ne more vedeti, čemu se odpoveduje oziroma kakšna je vsebina pravice, ki se ji odpoveduje.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pravna oseba - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - bilančna izguba - trditveno in dokazno breme - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - obstoj premoženja - trditveno breme glede nezmožnosti vnovčenja premoženja - nedovoljene pritožbene novote
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje nosilnim razlogom sodišča prve stopnje o tem, da tožena stranka ni izkazala, da plačila sodne takse za postopek s pritožbo ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku (621,00 EUR) brez ogrožanja svoje dejavnosti, saj ni pojasnila, zakaj za plačilo sodne takse ne more uspešno unovčiti svojih zalog ter (dela) opredmetenih in neopredmetenih sredstev, pri čemer je imela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev tudi prilive na transakcijskem računu, ki v času odločanja ni bil blokiran.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00001025
OZ člen 111, 111/4. ZPP člen 154. Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (2014) člen 16, 17.
projektantska pogodba - dvojček - obrazložitev stroškovne odločitve - odmera stroškov na stroškovniku - obligacija uspeha - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe - projektiranje - verzija
Navodila za razvrščanje objektov v skladu s klasifikacijo vrst objektov, na katere napotuje Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena jasno določajo, da dvojček z enim stanovanjem, kjer ima vsako stanovanje svojo streho in lasten vhod iz pritličja, ni dvostanovanjska stavba. Tako Odlok kot Navodila zato ločujeta med dvostanovanjsko stavbo in dvojčkom, v katerem ima vsako stanovanje svoj vhod in svojo streho.
Idejne zasnove, ki jih je pripravila tožena stranka, niso bile pripravljene skladno z veljavno zakonodajo in zato gradnja na njihovi podlagi ni bila dopustna oziroma mogoča. Glede na to niti ni odločilno, ali bi gradnja bila dopustna, če bi tožena stranka en objekt preimenovala iz dvojčka v dvostanovanjski objekt, saj bi morala kot strokovnjak to vedeti oziroma poznati relevantno veljavno zakonodajo in le-tej pravočasno prilagoditi izdelano projektno dokumentacijo, česar pa ni storila oziroma ni niti trdila, da je storila. Ker tožena stranka svoje obveznosti kot projektant ni izpolnila in je tožeča stranka posledično upravičeno odstopila od pogodbe, ji je tožena stranka predujem, ki ga je prejela za izpolnitev pogodbenih obveznosti, dolžna vrniti.
Tožena stranka upravičenost do vračila koristi v pritožbi temelji na dejstvu, da je izvedenka ugotovila, da bi bil del izročenega gradiva uporaben pri snovanju drugačne gradnje oziroma pri izdelavi novega projekta. Slednje pa za ugoditev reparacijskemu zahtevku verzijske narave iz četrtega odstavka 111. člena OZ ne zadošča, saj je treba trditi in dokazati, da je tožeča stranka sporno dokumentacijo ne le prejela, temveč jo nato tudi uporabila, katero in v kakšen obsegu.
Sodna praksa pri odločanju o pravdnih stroških dopušča, da je v odločbi navedena podlaga odločitve, odmera stroškov pa je razvidna iz spisa. Tako je storilo sodišče prve stopnje tudi v konkretnem primeru, saj je na stroškovniku označilo, katere stroške je toženi stranki priznalo.
ugovor prekluzije - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - dokazovanje - dejansko stanje - sklep o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju - dediščinska tožba - zapuščina - zapuščinska masa - obseg zapuščine - dedni dogovor
Pokojni oče tožnika G. V. po svojem pokojnem očetu G. V. - C. ni podedoval denarja na hranilni knjižici. Tega denarja ni bilo v zapuščinski masi po pokojnem dedu tožnika, ker so se dediči (pokojni oče tožnika, pokojna toženka in V. V.) strinjali, da jih je že zapustnik podaril toženki (svoji ženi), zato ne sodijo v zapuščino. Nasprotne trditve, pri katerih vztraja tožnik tudi v pritožbi, da je bil njegov oče tisti, ki je podedoval denar na sporni hranilni knjižici, ker mu je sam tako povedal in ker je tožnik predlagal in dosegel izdajo dodatnega sklepa o dedovanju v zapuščinskem postopku po svojem očetu, so nerazumni, neprepričljivi in zato neutemeljeni. Ker tožnik ni dokazal, da je njegov oče G. V. upravičen do dela zapuščine po pokojnem G. V. - C., tudi tožnik ni upravičen zahtevati od toženke vračila tega denarja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00004191
ZKP-UPB4 člen 25, 25/1-1.a, 39-, 39-6, 285.f, 285.f/1, 285.f/2, 354, 354/1, 371, 371/2.. KZ-1 člen 22, 22/3.
sestava sodišča - nepristranskost - pravice obrambe - dokazni predlogi - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prekoračen silobran
Pritožnica je v obtožnici očitala obtožencu, da je dejanje storil v prekoračenem silobranu in močni prestrašenosti, ker ga je oškodovanec istočasno davil, zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, ki gredo v smeri trditve, da bi moralo sodišče prve stopnje, že po uradni dolžnosti, ugotavljati dejstva, ki niso predmet obtožbenih očitkov in so v škodo obtožencu oziroma dejstva, ki bi morda lahko šele bila podlaga tožilcu, da na obtoženca naslovi drugačen (spremenjen) očitek.
Pri zakupni pogodbi zakupnik nima možnosti izbire, ali bo zahteval odpravo napake (popravo v zakup dane stvari), ali pa izročitev druge stvari brez napake (zamenjavo stvari). Zahteva lahko le popravo v zakup danega, torej s pogodbo individualno določenega letala, to pa je po pogodbi letalo tipa EMB-120-ER in z reg. št. 000, kar je med pravdnima strankama nesporno. Tožeča stranka pa je z dopisom z dne 17. 2. 2006 zahtevala dostavo letala EMB-120 v tovorni konfiguraciji, torej zamenjavo predmeta najema in ne popravo le-tega. Takega jamčevalnega zahtevka pa po materialnem pravu tožeča stranka nima.
Izhajajoč iz obrazloženega in ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pogodbenih obveznostih pravdnih strank iz sklenjene Pogodbe, je logično, da toženčeva dobava letala in tožnikov pregled letala predstavljata že izpolnitev pogodbenih obveznosti pravdnih strank, zato učinkov Pogodbe ni mogoče vezati (odložno pogoj) na izpolnitev pogodbenih obveznosti. Pogoj za veljavnost oziroma učinkovitost pogodbe, kot sta ga določili pravdni stranki v prvem odstavku 18. člena Pogodbe (dobava letala in njegov pregled), je zato že pojmovno izključen in gre zato, kolikor se veže na izpolnitev pogodbenih obveznosti pogodbenih strank, za nično pogodbeno določilo.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - predmet kupoprodajne pogodbe - posest in uporaba - nove parcele - družbena lastnina - pravica uporabe in lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Ni odločilno, kdo je v zemljiški knjigi vknjižen kot imetnik pravice uporabe, ampak, glede na to, da se je prenos pravice uporabe lahko odvijal tudi izvenknjižno, kdo je bil ob uveljavitvi ZLNDL dejansko (resnično) imetnik te pravice.
Čeprav je zemljišče po nakupu v prešlo v družbeno lastnino in je na njem pridobila pravico uporabe občina, je 7. člen ZPLP določal, da prejšnji lastnik zemljišča uporablja to zemljišče vse do dneva, dokler občinski upravi organ ne izda odločbe, s katero odloči, da mora zemljišče izročiti občini, ZSZ, ki je nadomestil ZPLP, pa je določil, da občina na zemljišču, ki je postalo družbena lastnina, pridobi le pravico upravljanja, ne pa pravice uporabe. Odločbe, s katero bi tožnikom naložilo, da ji zemljišče izročijo v smislu določb 7. člena ZPLP ali določbe 13. člena ZSZ, občina ni nikoli izdala. Tožniki so tako sporno zemljišče ves čas uporabljali oziroma na njem imeli pravico uporabe v smislu določb ZPLP in ZSZ.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - delovna nesreča - nesreča pri delu - varnost in zdravje pri delu - poškodba roke - zaščitno sredstvo - soprispevek oškodovanca - neskrbno ravnanje oškodovanca - nepazljivost oškodovanca - odškodnina za skaženost
Delodajalec tožniku ni zagotovil takšnih zaščitnih sredstev, kot jih je bil dolžan glede na predpise s področja varnosti in zdravja pri delu. Z ozirom na vrsto noža, ki ga je tožnik uporabljal pri delu, bi mu moral delodajalec zagotoviti ustrezno protiurezno varovalno opremo, in sicer protiurezne rokavice in narokavnik vse do komolca. Te obveznosti ni izpolnil; če bi jo, do tožnikove poškodbe, kljub zdrsu noža, ne bi prišlo. Za ugotovitev izključne odgovornosti delodajalca je odločilno to, da je tožnik moral opravljati delo v razmerah, ki niso ustrezale predpisanim ukrepom varstva pri delu, za kar bi moral poskrbeti delodajalec. Delodajalec je dolžan delavcem zagotoviti varno delo, pri čemer mora računati tudi z običajno stopnjo morebitne (občasne) manjše pazljivosti delavcev pri delu, ki pa v okoliščinah opuščene skrbi delodajalca za varno delo ne vodi do soprispevka delavcev v smislu 171. člena OZ (primerjaj II Ips 584/2000).
Ugotovitve, da toženka iz poslovnih razlogov v razumnem času ne more izplačati tožnikovega zahtevka, nikakor ni mogoče interpretirati v smeri tožnikove odpovedi zahtevku. To razlogovanje pritožbe je nejasno in nekonkretizirano, saj iz dogovora tožnikova odpoved zahtevku ne izhaja. Celo nasprotno, zadnji odstavek dogovora, s katerim se je toženka zavezala, da tožnikovi izvršbi ne bo oporekala, kaže na njeno jasno zavedanje, da je dolžna obveznost izpolniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00004546
SPZ člen 92, 92/2.. ZFPPIPP-UPB8 člen 267.. ZPP člen 306, 314.. ZZK-1 člen 5, 6, 7, 243, 243/1.
prodaja (nepremičnine) - ničnost kupoprodajne pogodbe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - nedopusten nagib - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - vrnitveni zahtevek - izbrisna tožba - pasivna legitimacija - temeljna načela zemljiške knjige - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - vpis plombe v zemljiški knjigi - zaznamba izbrisne tožbe - učinkovanje sodne odločbe med strankami - zmotna uporaba materialnega prava
V zvezi z razlago navedene določbe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je potrebno pri presoji vprašanja pasivne legitimacije pri izbrisni tožbi, po prepričanju sodišča druge stopnje, predvsem izhajati iz temeljnih načel zemljiške knjige. Temeljno načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1), ki ureja trenutek učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, namreč določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Ker torej oblikovalni učinki vpisov nastopijo že z vložitvijo predloga (7. člen ZZK-1), je (lahko) izbrisni zahtevek utemeljen tudi v primeru, ko neveljavna vknjižba še ni realizirana.
Že na podlagi vpisane plombe začnejo učinkovati publicitetni učinki vpisa (6. člen ZZK-1) in s tem načelo zaupanja. Zato bi bil tožnik, ki uveljavlja materialnopravno neveljavno vknjižbo, brez pravnega varstva, če ne bi mogel že fazi, ko vknjižba lastninske pravice še ni bila realizirana, uveljaviti izbrisnega zahtevka in predlagati zaznambe izbrisne tožbe, ki varuje tožnika pred neugodnimi učinki načela zaupanja.
ZPP člen 181, 181/2. ZZad člen 74, 74/1, 81. ZLNDL člen 3.
ugotovitev lastninske pravice - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - pravica uporabe - družbena lastnina - presečni dan - pravica graditi - pravica do uporabe zemljišča - pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini - zakonita gradnja
Odločilno je, kdo je bil na presečni dan, ki ga opredeljuje zakon, upravičeni uporabnik oziroma upravljavec družbene lastnine. Tožena stranka na dan uveljavitve ZZad s sporno nepremičnino ni razpolagala oziroma je ni uporabljala in zato do lastninjenja na podlagi prvega odstavka 74. člena ZZad ni prišlo. Na tej podlagi se pravica uporabe ni mogla pretvoriti v lastninsko pravico.
stvarna služnost - izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera - dobra vera priposestvovalca - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - dejanske okoliščine - priposestvovalna doba - celovita dokazna ocena
Lastninsko pravico na nepremičnini je mogoče priposestvovati tudi izvenknjižno. Opravičljiva zmota priposestvovalca, ki je pogoj za njegovo dobrovernost, ni nujno oprta na usklajeno zemljiškoknjižno stanje. Priposestvovalec o obstoju svoje pravice ni dobroveren samo takrat, kadar ta izhaja iz zemljiške knjige, ampak lahko dobro vero gradi tudi na drugih okoliščinah. Sodišče mora pri presoji dobrovernosti preveriti vse dejanske okoliščine, iz katerih v konkretnem primeru lahko sklepa, da je bil posestnik nepremičnine ob povprečni skrbnosti prepričan, da je stvar njegova.
ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1. ZOdvT člen 14, 14/2, 19. ZOdvT tarifna številka 3100.
izpodbijanje odločbe o stroških postopka - umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka - delna izpolnitev tožbenega zahtevka - nagrada za postopek - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Umik tožbe zavezuje tožečo stranko k povrnitvi stroškov. Edina izjema od navedenega pravila je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Če je torej tožena stranka izpolnila svoj tožbeni zahtevek in je tožeča stranka zato umaknila tožbo, med izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe, pa niso nastali nikakršni stroški zaradi oprave posameznih pravnih dejanj, je do tedaj (do izpolnitve) nastale pravdne stroške dolžna kriti tožena stranka.
priposestvovanje stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti - nova dejstva ali novi dokazi - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - dolžna skrbnost stranke - dovoljene novote - dovoljene pritožbene novote - smrt pravdne stranke - nadaljevanje postopka z dediči stranke
Tožena stranka navaja, da je po koncu glavne obravnave, ko je uspela priti v hišo, ko je mati bila v domu starejših občanov, preiskala hišo in našla dokaz, ki bi bil lahko relevanten. Ker je tožena stranka predložila zdravstveno dokumentacijo in pogodbo o odhodu mame v dom starejših občanov v relevantnem času, to je po koncu glavne obravnave, je normalno, da je lahko tožena stranka hišo preiskala šele, ko je bila hiša prazna oziroma mati ni več bivala v hiši. Pritožbeno sodišče ne sledi navedbam tožeče stranke iz odgovora na pritožbo, ki trdi, da bi pritožnik z normalno skrbnostjo lahko preiskal hišo tudi v času, ko je bila mati še v hiši. Ob predloženih listinah in glede na navedbe iz odgovora na pritožbo je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izjemoma novota dovoljena.
Če se je pot uporabljala tudi z modernejšimi prevoznimi sredstvi, a za potrebe in ugotovljeni namen za gospodujoče zemljišče, je pridobljena služnost za vse vrste hoje in voženj z vsemi prevoznimi sredstvi, ki je sledilo normalnemu razvoju "voženj z vprežnim vozilom za potrebe gospodujočega zemljišča."
URS člen 22.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. ZPP člen 237, 241, 339, 339/2, 339/2-18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - možnost obravnavanja - zavrnitev dokaznega predloga - prisilni privod
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je utemeljen. S tem, ko je sodišče zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, je kršilo njeno pravico do izjave o pravno odločilnih dejstvih.
Dejstvo, da so bile priče pravilno vabljene in niso pristopile na obravnavo, ne more iti v škodo toženi stranki. Sodišče bi lahko ukrepalo v skladu z 241. členom ZPP v povezavi z 237. členom ZPP (odreditev prisilnega privoda priče). Zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dejstvo, da priče, ki jih je predlagala tožena stranka in so zaposlene pri toženi stranki niso pristopile na narok, kaže na to, da tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme glede obstoja odpovednega razloga, svojih trditev ni uspela dokazati.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna - manj verjetna pravica - smrtovnica - sestavitev in vsebina smrtovnice - neresničnost v podatkov v smrtovnici
Zapustničina hči A. A. je pred upravnim organom izjavila, da je B. B. tista oseba, s katero je pokojnica živela v zunajzakonski skupnosti. Po mnenju pritožbenega sodišča ima zato smrtovnica, ki vsebuje podatek, da je bil B. B. zunajzakonski partner pokojnice, dokazno vrednost, ki je zgolj navedba pritožnice A. A. na zapuščinski obravnavi, da zunajzakonska skupnost med pokojnico in B. B. dejansko ni obstajala, ker nista živela skupaj, in da ni bilo skupnosti, ki bi se lahko enačila z zakonsko skupnostjo, v ničemer ne izpodbije. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru manj verjetna pravica pritožnice A. A.