ugovor prekluzije - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - dokazovanje - dejansko stanje - sklep o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju - dediščinska tožba - zapuščina - zapuščinska masa - obseg zapuščine - dedni dogovor
Pokojni oče tožnika G. V. po svojem pokojnem očetu G. V. - C. ni podedoval denarja na hranilni knjižici. Tega denarja ni bilo v zapuščinski masi po pokojnem dedu tožnika, ker so se dediči (pokojni oče tožnika, pokojna toženka in V. V.) strinjali, da jih je že zapustnik podaril toženki (svoji ženi), zato ne sodijo v zapuščino. Nasprotne trditve, pri katerih vztraja tožnik tudi v pritožbi, da je bil njegov oče tisti, ki je podedoval denar na sporni hranilni knjižici, ker mu je sam tako povedal in ker je tožnik predlagal in dosegel izdajo dodatnega sklepa o dedovanju v zapuščinskem postopku po svojem očetu, so nerazumni, neprepričljivi in zato neutemeljeni. Ker tožnik ni dokazal, da je njegov oče G. V. upravičen do dela zapuščine po pokojnem G. V. - C., tudi tožnik ni upravičen zahtevati od toženke vračila tega denarja.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti - dejansko stanje - dokazna ocena - dokazna ocena izpovedi prič - pritožbene novote - soprispevek - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Sama kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine, ampak se morajo njene posledice manifestirati v obliki pravno priznane škode - v obliki duševnih bolečin. Denarna odškodnina za duševne bolečine se priznava le, kadar moč in trajanje duševnih bolečin opravičujejo, da se na ta način vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnotežje. Tudi o tem sodba nima razlogov, gre pa za odločilno dejstvo. Pritožbeno sodišče pri tem pojasnjuje, da je pojem žalitve pravni standard in je treba v vsakem posamičnem primeru posebej presojati, ali je neko ravnanje objektivno žaljivo in zato protipravno. Vsaka izražena nespoštljivost ali nevljudnost, ki koga čustveno prizadane, še ne pomeni posega v čast in dobro ime. Treba je upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Čast pomeni občutek lastne vrednosti, dobro ime pa ugled, kot ga uživa oseba v družbi. Zgolj okoliščina, da se je dogodek zgodil na javnem mestu, ne daje podlage za denarno odškodnino.
stvarna služnost - izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera - dobra vera priposestvovalca - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - dejanske okoliščine - priposestvovalna doba - celovita dokazna ocena
Lastninsko pravico na nepremičnini je mogoče priposestvovati tudi izvenknjižno. Opravičljiva zmota priposestvovalca, ki je pogoj za njegovo dobrovernost, ni nujno oprta na usklajeno zemljiškoknjižno stanje. Priposestvovalec o obstoju svoje pravice ni dobroveren samo takrat, kadar ta izhaja iz zemljiške knjige, ampak lahko dobro vero gradi tudi na drugih okoliščinah. Sodišče mora pri presoji dobrovernosti preveriti vse dejanske okoliščine, iz katerih v konkretnem primeru lahko sklepa, da je bil posestnik nepremičnine ob povprečni skrbnosti prepričan, da je stvar njegova.
priposestvovanje stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti - nova dejstva ali novi dokazi - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - dolžna skrbnost stranke - dovoljene novote - dovoljene pritožbene novote - smrt pravdne stranke - nadaljevanje postopka z dediči stranke
Tožena stranka navaja, da je po koncu glavne obravnave, ko je uspela priti v hišo, ko je mati bila v domu starejših občanov, preiskala hišo in našla dokaz, ki bi bil lahko relevanten. Ker je tožena stranka predložila zdravstveno dokumentacijo in pogodbo o odhodu mame v dom starejših občanov v relevantnem času, to je po koncu glavne obravnave, je normalno, da je lahko tožena stranka hišo preiskala šele, ko je bila hiša prazna oziroma mati ni več bivala v hiši. Pritožbeno sodišče ne sledi navedbam tožeče stranke iz odgovora na pritožbo, ki trdi, da bi pritožnik z normalno skrbnostjo lahko preiskal hišo tudi v času, ko je bila mati še v hiši. Ob predloženih listinah in glede na navedbe iz odgovora na pritožbo je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izjemoma novota dovoljena.
Če se je pot uporabljala tudi z modernejšimi prevoznimi sredstvi, a za potrebe in ugotovljeni namen za gospodujoče zemljišče, je pridobljena služnost za vse vrste hoje in voženj z vsemi prevoznimi sredstvi, ki je sledilo normalnemu razvoju "voženj z vprežnim vozilom za potrebe gospodujočega zemljišča."
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - odplačno razpolaganje - neodplačano razpolaganje - načelo enakovrednosti dajatev - zmanjšanje dolžnikovega premoženja - neplačevitost dolžnika - stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča
Odločilno za obravnavni primer je (pravilno) naziranje sodišča prve stopnje, da je tarča izpodbijanja tisto dolžnikovo pravno dejanje, zaradi katerega se je poslabšala dolžnikova neplačevitost in je zaradi tega nastopila nesposobnost izpolnitve obveznosti. Na tožnici je breme, da dokaže, da plačilo ni ustrezalo pravi vrednosti terjatev in da je zaradi tega prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja. Tožnica bi morala izkazati, da je bila oškodovana prav zaradi dolžnikovega ravnanja, ki ga izpodbija (vzročno zvezo). Slednjega pa tožnica ni uspela izkazati.
Argumentirano je sodišče prve stopnje presodilo, da je pri spornih cesijskih pogodbah spoštovano načelo ekvivalentnosti izpolnitev. S cesijskima pogodbama se je zgolj spremenila oblika dolžnikovega premoženja. Namesto dveh, po temelju in višini spornih terjatev, ki sta bili in sta še vedno predmet sodnih postopkov (torej nelikvidnih) je dolžnica prejela takojšnja denarna sredstva. Ne upošteva se samo razlika v nominalnem znesku, kar posebej izpostavlja pritožnica, ampak tudi oblika terjatve, ki se je iz nelikvidne spremenila v likvidno.
pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni razlogi za izostanek z naroka - opravičen vzrok za zamudo - zakrivljena zamuda - krivda stranke - očitno neutemeljen predlog
Predlagatelj priznava lastno krivdo za zamudo naroka. Ne gre za razloge, ki bi jih bilo mogoče subsumirati pod pravni standard "opravičenih razlogov" iz prvega odstavka 116. člena ZPP. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni bilo mogoče ugoditi.
ZPP člen 181, 181/2. ZZad člen 74, 74/1, 81. ZLNDL člen 3.
ugotovitev lastninske pravice - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - pravica uporabe - družbena lastnina - presečni dan - pravica graditi - pravica do uporabe zemljišča - pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini - zakonita gradnja
Odločilno je, kdo je bil na presečni dan, ki ga opredeljuje zakon, upravičeni uporabnik oziroma upravljavec družbene lastnine. Tožena stranka na dan uveljavitve ZZad s sporno nepremičnino ni razpolagala oziroma je ni uporabljala in zato do lastninjenja na podlagi prvega odstavka 74. člena ZZad ni prišlo. Na tej podlagi se pravica uporabe ni mogla pretvoriti v lastninsko pravico.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00004191
ZKP-UPB4 člen 25, 25/1-1.a, 39-, 39-6, 285.f, 285.f/1, 285.f/2, 354, 354/1, 371, 371/2.. KZ-1 člen 22, 22/3.
sestava sodišča - nepristranskost - pravice obrambe - dokazni predlogi - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prekoračen silobran
Pritožnica je v obtožnici očitala obtožencu, da je dejanje storil v prekoračenem silobranu in močni prestrašenosti, ker ga je oškodovanec istočasno davil, zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, ki gredo v smeri trditve, da bi moralo sodišče prve stopnje, že po uradni dolžnosti, ugotavljati dejstva, ki niso predmet obtožbenih očitkov in so v škodo obtožencu oziroma dejstva, ki bi morda lahko šele bila podlaga tožilcu, da na obtoženca naslovi drugačen (spremenjen) očitek.
Pritožba pravilno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje dejstvo, da stanovanjske stroške krije toženka kot samostojna podjetnica, zaradi česar je davek, ki ga je ob koncu leta dolžna plačati manjši, upoštevati pri njenih dohodkih in ne pri višini ugotovljenih potreb mladoletnih otrok, vendar gre za manjšo razliko (13,00 EUR), ki bistveno na odločitev o višini določene preživnine ne vpliva.
Prvo sodišče ni prezrlo toženkine navedbe o tožnikovih visokih stroških najema stanovanja po razpadu skupnosti, saj bi si lahko za bivanje našel cenejše stanovanje, prav tako je tudi upoštevalo, da bi tožnik lahko našel kakšno občasno delo in s tem tudi nekaj zaslužil, zaradi česar mu je, kljub dejstvu, da slabo razume slovenski jezik in da je brezposeln, naložilo, da je dolžan nositi del stroškov življenja svojih otrok.
Pravna narava oziroma namen rubeža terjatve in njenega prenosa v izterjavo ni v tem, da bi upnik v razmerju do dolžnikovega dolžnika pridobil izvršilni naslov, saj to niti ni potrebno. Gre za zakonito cesijo, in s tem za prenos procesne legitimacije na upnika, ki tako dobi pravico, da terjatev od dolžnikovega dolžnika prisilno izterja, v kolikor je le-ta noče prostovoljno poravnati. Tako je v obravnavani zadevi upnik vložil predlog za izvršbo in svojo terjatev izterjal od dolžnikovega dolžnika, pri čemer je zgolj vstopil v to procesno razmerje namesto svojega dolžnika. Glede na zgoraj obrazloženi prenos procesne legitimacije na novega upnika ni nobenega razloga, da bi moral 67. člen ZIZ v primeru razveljavitve izvršilnega naslova izrecno dovoljevati nasprotno izvršbo tudi dolžnikovemu dolžniku.
prodajna pogodba - prevara - čezmerno prikrajšanje - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - oderuška pogodba - ničnost
Dejstvo, da je imel tožnik 23 let in da ni imel živih staršev, ne predstavlja zadostnih elementov za sklep, da je bil tako neizkušen, da se ne bi mogel zavedati, da podpisuje kupoprodajno pogodbo in da mu niti takrat, ko je izročal ključe stanovanja ni bilo jasno, da ga je prodal proti plačilu 40.000 EUR. Nobenega posebnega razumevanja ali pravnega znanja ali posebnih izkušenj ni potrebno, da to razumeš. To, da bi zgolj očitno nesorazmerje vodilo do ničnosti, bi se morale pokazati še kakšne dodatne drugačne okoliščine, zaradi katerih bi bil pravni posel nemoralen.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00003219
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 311/1. ZDR-1 člen 136, 136/2.
pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - materialno pravni pobot - pobot izplačila plače
Namen določbe drugega odstavka 136. člena ZDR-1 je v zaščiti šibkejše stranke - delavca pri uresničevanju njegove pravice do izplačila plače, pred samovoljo delodajalca. Določba z naslovom "zadrževanje in pobot izplačila plače" prepoveduje delodajalcu, da bi zadržal izplačevanje plače delavcu, razen v zakonsko določenih primerih, oziroma da bi brez pisnega soglasja delavca pobotal svojo terjatev do delavca s svojo obveznostjo plačila plače in mu zato izplačal plačo v nižjem znesku, kot mu pripada. Določbo je razumeti kot prepoved pobotanja brez soglasja delavca ob izplačilu plače (ob njeni zapadlosti), ne pa tudi v primeru, ko je o terjatvi delavca, ki se sicer nanaša na neizplačano plačo, odločeno v izvršilnem naslovu in je torej postala judikatna.
strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje - neobrazložena odločba
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče obravnavati pripombe prvega nasprotnega udeleženca na izvedeniško poročilo in odločitev utemeljiti tudi na podlagi določila 7. člena ZVETL.
Zahtevek, tako kot je postavljen, bi se lahko obravnaval po stvarnopravnih predpisih, a je vprašljiva sklepčnost zahtevka. Nekateri razlogi pa kažejo na uporabo določil ZVEtL. Podlaga torej ni jasna, sodišče pa v okviru pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti ni pojasnilo, na kaj je oprlo svojo odločitev. Ker se do tega sodišče prve stopnje ni opredelilo, sodbe ni mogoče preizkusiti.
Sodna praksa tudi kupcu (ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ) priznava pravico odpraviti napako na stroške prodajalca, če prodajalec v primernem roku napake ne odpravi sam. Kupec lahko zahteva povrnitev teh stroškov, čeprav napake še ni odpravil.
padec na mokrih tleh - marmornata tla - padec v kopališču - nedopustno ravnanje - opustitveno ravnanje - nastanek škodnega dogodka - krivdna odgovornost
V konkretnem primeru ne gre za objektivno odgovornost tožene stranke - marmornata tla niso nevarna sama po sebi, takšna lahko postanejo šele zaradi določenih okoliščin, v takšnem primeru pa je mogoče iskati odgovornost le pri tistih subjektih, ki jim je mogoče pripisati krivdno ravnanje, ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin, kot to podredno ugotavlja tudi pritožnica sama.
Tožeča stranka ni izkazala obstoja dogodka, ki bi lahko pomenil krivdno odgovornost tožene stranke.
Toženi stranki tudi ne bi bilo mogoče očitati protipravnega ravnanja (opustitve). Da bi kršila kakšno zapisano pravilo, tožnica ni niti trdila, zaključek sodišča prve stopnje, da je tudi sicer tožena stranka imela ustrezno organizirano čistilno službo (čiščenje dvigal in hodnikov enkrat na dan), pa je povsem utemeljen.
Pogoj iz drugega odstavka 270. člena ZIZ je izpolnjen, če upnik izkaže za verjetno nevarnost aktivnega delovanja (torej konkretnih ravnanj) s strani dolžnika, ki bi lahko pripeljalo do tega, da bi bila uveljavitev terjatve bodisi onemogočena bodisi precej otežena. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnica navedla konkretna ravnanja tožene stranke, s katerimi ta zmanjšuje premoženje, ga skriva ali z njim kako drugače razpolaga. Z izjemo pavšalnih trditev tudi ni podala navedb o konkretnih preusmeritvah poslovanja oziroma, neupravičenem plačevanju s strani tožene stranke, z namenom, da bi tožena stranka zmanjševala svoje premoženje, zaradi česar naj bi bila uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožnica zato v predlogu za izdajo začasne odredbe ni uspela verjetno izkazati pogoja za izdajo začasne odredbe, ki ga opredeljuje drugi odstavek 270. člena ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sprememba pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo
S sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi je prenehala veljati prejšnja pogodba o zaposlitvi. Iz drugega odstavka 22. člena nove pogodbe o zaposlitvi jasno izhaja volja strank, da z dnem začetka veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi (torej z dnem 1. 5. 2016) preneha veljati pogodba o zaposlitvi z dne 1. 10. 2006 z vsemi njenimi spremembami in dopolnitvami. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ima drugi odstavek 22. člena nove pogodbe o zaposlitvi naravo sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 10. 2006, ki ga opredeljuje 81. člen ZDR-1.
Tožena stranka bi lahko tožniku na podlagi tretjega odstavka 21. člena Pravilnika o organizaciji zastopniške mreže, nagrajevanju zavarovalnih zastopnikov in vodij skupin ter povračilo potnih stroškov za premoženjska zavarovanja začela postopek za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če bi ugotovila, da tožnik trikrat v zadnjih šestih mesecih ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov. Ker je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, tudi ob upoštevanju obdobja po prejšnji pogodbi o zaposlitvi (z deloma drugačnim opisom del in nalog), opazovano obdobje v času veljavnosti odpovedane pogodbe o zaposlitvi pa je bilo le obdobje enega meseca, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00000971
ZPP člen 443, 443/1. OZ člen 190. SZ-1 člen 25, 25/1, 53, 53/2.
spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju stanovanjskih hiš - veljavnost pogodbe o upravljanju - veljavna sklenitev pogodbe - vpis v register upravnikov - deklaratorni vpis - potrdilo državnega organa - neupravičena obogatitev - plačilo stroškov dobaviteljev - pomanjkljiva trditvena podlaga
Vpis v register upravnikov ima zgolj deklaratorno (publicitetno) naravo in kot tak neobstoja veljavne pogodbe o upravljanju (sklenjene med etažnimi lastniki in upravnikom) ne more nadomestiti. Enaka ugotovitev velja tudi za pritožničino sklicevanje na potrdilo upravnega organa MOL (o tem da naj bi bila sama upravnik stavbe).