ZKP člen , 365, 371, 371/1, 371/1-11.. KZ-1 člen 57, 57/3.
poseben pogoj v pogojni obsodbi - rok za izpolnitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost izreka sodbe - nejasnost razlogov sodbe - ujemanje pisno izdelane sodbe s sodbo, ki je bila razglašena
Izrek in razlogi sodbe so popolnoma nejasni, saj je določitev časovnega roka, v katerem je obdolženi dolžan izpolniti s pogojno obsodbo naloženo mu obveznost, nujen sestavni del izreka, o tem pa mora sodba imeti tudi ustrezne razloge.
Tožnica je uveljavljala odpravo odločbe toženca z dne 24. 2. 2016 ter povrnitev stroškov pritožbe, ki je bila v upravnem postopku vložena zoper odločbo z dne 12. 6. 2015 ter povrnitev stroškov sodnega postopka. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe odločbo toženca z dne 24. 2. 2016 izreka spremenilo le tako, da je besedo "zavrne" nadomestilo z besedo "zavrže". Tožbeni zahtevek na povračilo stroškov upravne pritožbe v višini 142,80 EUR pa je zavrnilo. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo toženca, da sodišče prve stopnje s takšno odločitvijo v ničemer ni spremenilo odločbe drugostopnega organa z dne 24. 2. 2016 ne v ugodilnem niti ne v delno ugodilnem smislu, niti ni odločbe, tako kot je tožnica zahtevala, odpravilo, pač pa je izrek drugostopne odločbe z dne 24. 2. 2016 spremenilo le v toliko, da je besedilo "zavrne" nadomestilo z zavrženjem. S tem je sodišče prve stopnje v dokončno odločbo toženca z dne 24. 2. 2016 poseglo le iz formalnih razlogov. Zato ni mogoče šteti, da je tožnica s tožbenim zahtevkom delno uspela, ne glede na to, da je zaradi zavrženja upravne pritožbe zoper odločbo z dne 24. 2. 2016, zapisalo, da je tožbenemu zahtevku ugodilo.
ZKP člen 15, 35, 35/1. ZS člen 104, 104/1, 104/1-2.
krajevna pristojnost - predlog za prenos krajevne pristojnosti - zavrženje predloga - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost višjega sodišča - zavlačevanje postopka - zloraba pravic v postopku
Upoštevaje določbi prvega odstavka 35. člena ZKP in 2. točke 104. člena Zakona o sodiščih, ki izrecno določata, da o prenosu krajevne pristojnosti odloča višje sodišče, sodišče prve stopnje ni bilo stvarno pristojno za izdajo izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00000971
ZPP člen 443, 443/1. OZ člen 190. SZ-1 člen 25, 25/1, 53, 53/2.
spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju stanovanjskih hiš - veljavnost pogodbe o upravljanju - veljavna sklenitev pogodbe - vpis v register upravnikov - deklaratorni vpis - potrdilo državnega organa - neupravičena obogatitev - plačilo stroškov dobaviteljev - pomanjkljiva trditvena podlaga
Vpis v register upravnikov ima zgolj deklaratorno (publicitetno) naravo in kot tak neobstoja veljavne pogodbe o upravljanju (sklenjene med etažnimi lastniki in upravnikom) ne more nadomestiti. Enaka ugotovitev velja tudi za pritožničino sklicevanje na potrdilo upravnega organa MOL (o tem da naj bi bila sama upravnik stavbe).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00004191
ZKP-UPB4 člen 25, 25/1-1.a, 39-, 39-6, 285.f, 285.f/1, 285.f/2, 354, 354/1, 371, 371/2.. KZ-1 člen 22, 22/3.
sestava sodišča - nepristranskost - pravice obrambe - dokazni predlogi - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prekoračen silobran
Pritožnica je v obtožnici očitala obtožencu, da je dejanje storil v prekoračenem silobranu in močni prestrašenosti, ker ga je oškodovanec istočasno davil, zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, ki gredo v smeri trditve, da bi moralo sodišče prve stopnje, že po uradni dolžnosti, ugotavljati dejstva, ki niso predmet obtožbenih očitkov in so v škodo obtožencu oziroma dejstva, ki bi morda lahko šele bila podlaga tožilcu, da na obtoženca naslovi drugačen (spremenjen) očitek.
Pritožba pravilno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje dejstvo, da stanovanjske stroške krije toženka kot samostojna podjetnica, zaradi česar je davek, ki ga je ob koncu leta dolžna plačati manjši, upoštevati pri njenih dohodkih in ne pri višini ugotovljenih potreb mladoletnih otrok, vendar gre za manjšo razliko (13,00 EUR), ki bistveno na odločitev o višini določene preživnine ne vpliva.
Prvo sodišče ni prezrlo toženkine navedbe o tožnikovih visokih stroških najema stanovanja po razpadu skupnosti, saj bi si lahko za bivanje našel cenejše stanovanje, prav tako je tudi upoštevalo, da bi tožnik lahko našel kakšno občasno delo in s tem tudi nekaj zaslužil, zaradi česar mu je, kljub dejstvu, da slabo razume slovenski jezik in da je brezposeln, naložilo, da je dolžan nositi del stroškov življenja svojih otrok.
Pravna narava oziroma namen rubeža terjatve in njenega prenosa v izterjavo ni v tem, da bi upnik v razmerju do dolžnikovega dolžnika pridobil izvršilni naslov, saj to niti ni potrebno. Gre za zakonito cesijo, in s tem za prenos procesne legitimacije na upnika, ki tako dobi pravico, da terjatev od dolžnikovega dolžnika prisilno izterja, v kolikor je le-ta noče prostovoljno poravnati. Tako je v obravnavani zadevi upnik vložil predlog za izvršbo in svojo terjatev izterjal od dolžnikovega dolžnika, pri čemer je zgolj vstopil v to procesno razmerje namesto svojega dolžnika. Glede na zgoraj obrazloženi prenos procesne legitimacije na novega upnika ni nobenega razloga, da bi moral 67. člen ZIZ v primeru razveljavitve izvršilnega naslova izrecno dovoljevati nasprotno izvršbo tudi dolžnikovemu dolžniku.
V tožbi so bila navedena vsa pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo utemeljenost zahtevka in ta dejstva tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane zamudne sodbe, v okviru presoje sklepčnosti tožbe, obrazložilo tudi materialnopravno podlago za odločitev o tožbenem zahtevku, zato so bili za podajo izpodbijane zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji.
pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - dogovor o stvarnopravnih razmerjih - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - nov objekt - novozgrajeni objekt - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - obligacijski zahtevek - neupravičena pridobitev - vlaganja v tujo nepremičnino
Med pravdnimi strankami je nesporno, da je poleg tožnika z denarnimi sredstvi in delom k gradnji prispevala tudi tožena stranka. Takšna trditvena podlaga pa v skladu z utrjeno sodno prakso onemogoča pridobitev (so)lastninske pravice z gradnjo na tujem in nastanek stvarnopravnih posledic iz 24. - 26. člena ZTLR.
povrnitev pravdnih stroškov - uspeh strank v postopku - stroški posameznega sospornika - sosporništvo
Ker tožeča stranka vtoževane terjatve ni priglasila v stečajnih postopkih tožencev, začetih v teku pravde, z zahtevkom zoper te tožence ni uspela. Tožencem v stečaju je zato dolžna povrniti pravdne stroške.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00000153
SZ-1 člen 30. - tarifna številka 39, 39/1, 39/2.
upravnik - ključ delitve stroškov - trditveno in dokazno breme - spor majhne vrednosti - stroški postopka - odvetniška tarifa - konferenca s stranko - stroški vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino - delitev obratovalnih stroškov
Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb določa le merila za porazdelitev obratovalnih stroškov. Vsi ostali stroški pa se glede na izrecno zakonsko določbo delijo po solastniškem deležu (če ni s pogodbo o medsebojnih razmerjih dogovorjen drugačen ključ delitve).
Odvetniška tarifa konferenco s stranko in poročila stranki ne opredeljuje kot samostojnih storitev. Obe storitvi sta zajeti že v vrednosti vloge, zaradi katere je bila konferenca opravljena oziroma poročilo pripravljeno.
ZDR člen 42, 126, 127, 154, 154/1.. ZP-1 člen 28, 28/1.. ZDCOPMD člen 3.
plačilo razlike plače - nadurno delo - mobilni delavci - delovni čas - prekršek
Pri delu mobilnih delavcev po ZDCOPMD gre za poseben način opravljanja dela, pri katerem delavec ni deležen izrecnih navodil delodajalca glede delovnega časa, vendar pa se kljub temu šteje, da mu je nadurno delo odrejeno, če mu je odrejena destinacija poti in časovni okvir, v katerem mora pot opraviti. V tem primeru namreč delodajalec (lahko) ve (in s tem dejansko zahteva), da mora delavec, zato da opravi odrejeno nalogo, opravljati delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo). Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnik, iz razloga, ker ni bil pod neposrednim nadzorom tožene stranke, sam odgovoren za prekoračitev omejitve delovnega časa, četudi ga je k takšnemu ravnanju silila tožena stranka.
odmera in plačilo nagrade upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - stečajni postopek - umik predloga za začetek stečajnega postopka
Upravitelj v skladu z določbo drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP sicer res pridobi pravico zahtevati plačilo nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila šele, ko sodišču predloži otvoritveno poročilo v skladu z 294. členom ZFPPIPP. Vendar pa je v konkretni situaciji potrebno upoštevati, da je bil stečajni postopek ustavljen zaradi umika upnikovega predloga pred izdelavo otvoritvenega poročila ter da je upravitelj večino aktivnosti v zvezi z izdelavo otvoritvenega poročila, kot to trdi, že opravil. Ker nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila vključuje tudi nadomestilo za prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika, po oceni pritožbenega sodišča upravitelju pripada opravljenemu delu sorazmerni del nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila.
ZPP člen 142, 142/4, 318, 318/1, 318/1-1.. ZDSS-1 člen 41.
zamudna sodba - napačno vročanje
Tožena stranka v pritožbi navaja zgolj to, da sta bili tožba in njena dopolnitev s strani tretje osebe, po njenem mnenju tožnice, ki je imela motiv in dostop do ključev predalčnika, odstranjeni iz hišnega predalčnika tožene stranke in nato kasneje (že po poteku roka) vanj vrnjeni. Trdi torej, da se tožena stranka zaradi ravnanja tretje osebe, do katerega naj bi prišlo po tem, ko so bila pisanja že puščena v hišnem predalčniku na pravilnem naslovu, z vsebino teh pisanj ni mogla (pravočasno) seznaniti in posledično pravočasno odgovoriti na tožbo in njeno dopolnitev. S tem pa tožena stranka v pritožbi ne navaja, da tožba in njena dopolnitev nista bili pravilno vročeni in da s tem ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Ne nasprotuje namreč dejstvu, da je bilo pisanje puščeno na pravilnem naslovu, v uporabnem predalčniku in da je vročevalec tudi sicer postopal v skladu s 142. členom ZPP. Ker torej tožena stranka v pritožbi ne podaja upoštevnega ugovora v zvezi s pravilnostjo vročitve tožbe in odgovora na tožbo, neobstoja drugih pogojev za izdajo zamudne sodbe pa niti ne navaja, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo.
skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - prenehanje zakonske skupnosti - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - obstoj življenjske skupnosti - skupni dolg zakoncev
Zakonska zveza poleg čustvenih za zakonca ustvarja tudi premoženjskopravne posledice, ki se jim ni mogoče izogniti na način, da dejansko prenehanje življenjske skupnosti ni jasno zaznavno tudi v zunanjem svetu. Določene formalnosti, ki jih zakon predvideva ob sklepanju in razvezi zakonske zveze, so namreč namenjene tudi varstvu pravnega prometa, zato je vprašanje dejanskega prenehanja zakonske zveze v razmerju do tretjih oseb potrebno presojati z večjo mero zadržanosti in v skladu z načelom restriktivnosti.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal izplačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu zato, ker naj bi od leta 2008 dalje (pa vse do prenehanja delovnega razmerja z dne 30. 11. 2012, do katerega je prišlo zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti) delo opravljal le s polovico polnega delovnega časa oziroma ker mu tožena stranka ni odrejala dela, ki bi ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi in delovnemu mestu, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zatrjeval je, da mu je tožena stranka odrejala le enostavna dela, za katera se ni zahtevala niti končana osnovna šola, tožena stranka ga je ignorirala, zaradi teh ravnanj tožene stranke je duševno trpel, poseženo pa naj bi bilo tudi v njegovo osebno dostojanstvo. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da do trpinčenja tožnika na delovnem mestu ni prihajalo in da toženi stranki ni mogoče očitati, da ni zagotovila varstva pred trpinčenjem, je tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo. Neutemeljena je pritožbena navedba tožnika, da je do vtoževane odškodnine upravičen že zato, ker je po pridobitvi statusa invalida III. kategorije invalidnosti pričel delo opravljati s polovičnim delovnim časom. Delo s polovičnim delovnim časom, za katerega je tožnik sklenil tudi pogodbo o zaposlitvi, je bilo posledica odločbe ZPIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Okoliščina, da je tožnik na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi opravljal naloge, ki so v zvezi z izvrševanjem (izvornih ali prenesenih) pristojnosti tožene stranke (občine), ki tudi od odpovedi dalje še vedno obstajajo, ne pomeni, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Občina mora namreč opravljati svoje z zakonom ali drugimi akti predpisane pristojnosti. Sprememba organizacije je dopusten poslovni razlog. Delodajalec lahko spremeni organizacijo dela na način, kot je to storila tožena stranka, z ukinitvijo oddelka in delovnih mest, s formiranjem novih delovnih mest in z določitvijo drugačnih izobrazbenih pogojev. Tožena stranka je tudi dokazala, da zahtevana izobrazba za zasedbo novih delovnih mest ni bila določena šikanozno - z namenom, da tožnik tega pogoja ne bi izpolnjeval, ampak zato, ker so to narekovale spremenjene potrebe delovnega procesa.
padec na mokrih tleh - marmornata tla - padec v kopališču - nedopustno ravnanje - opustitveno ravnanje - nastanek škodnega dogodka - krivdna odgovornost
V konkretnem primeru ne gre za objektivno odgovornost tožene stranke - marmornata tla niso nevarna sama po sebi, takšna lahko postanejo šele zaradi določenih okoliščin, v takšnem primeru pa je mogoče iskati odgovornost le pri tistih subjektih, ki jim je mogoče pripisati krivdno ravnanje, ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin, kot to podredno ugotavlja tudi pritožnica sama.
Tožeča stranka ni izkazala obstoja dogodka, ki bi lahko pomenil krivdno odgovornost tožene stranke.
Toženi stranki tudi ne bi bilo mogoče očitati protipravnega ravnanja (opustitve). Da bi kršila kakšno zapisano pravilo, tožnica ni niti trdila, zaključek sodišča prve stopnje, da je tudi sicer tožena stranka imela ustrezno organizirano čistilno službo (čiščenje dvigal in hodnikov enkrat na dan), pa je povsem utemeljen.