invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti
Tožnik je bil že v letu 2008 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti. Sodišče prve stopnje je, kljub temu, da je bil tožnik s pravnomočnimi odločbami z 8. 5. 2008 dalje že razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, tožnika ponovno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti od navedenega datuma dalje. Bistveno pri tem je, da je bila predmet presoje odločitev tožene stranke, iz katere izhaja, da je pri tožniku še nadalje podana III. kategorija invalidnosti od 8. 5. 2008 dalje ter da nima pravice do invalidske pokojnine. Ker je bila taka odločitev po stališču sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, to pomeni, da ni bilo nobene pravne podlage, da bi sodišče odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke ter tožnika ponovno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti ter toženi stranki naložilo, da odloči o ostalih pravicah iz invalidskega zavarovanja.
zdravljenje v tujini - vrnitev v prejšnje stanje - zdravniško potrdilo - narok
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da bi bila tožnica morala opravičen razlog za izostanek z naroka izkazati z zdravstvenim potrdilom na ustreznem obrazcu v skladu s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o opravičeni odsotnosti zaradi glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem. Kljub temu pa, glede na konkretne okoliščine primera, in sicer, da tožnice v postopku ni zastopal pooblaščenec, da je bilo njeno opravičilo in predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo podprto z zdravniškim potrdilom o tem, da se zaradi bolezni ne more udeležiti obravnave na sodišču, ki ga je sodišču posredovala pred opravo naloga, ugotavlja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje v skladu z drugim odstavkom 120. člena ZPP razpisati narok, kar pa ni storilo.
ponovno sojenje o isti stvari - prepoved sojenja o isti stvari
Časovno obdobje tokrat obravnavanega kaznivega dejanja je zajeto v že citirani pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti. V obeh kazenskih zadevah je šlo za isto časovno obdobje, istega obdolženca in enak način storitve kaznivega dejanja.
ZDR-1 člen 34, 36, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - stroški prevoza na delo in z dela - goljufija - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Pritožnik v pritožbi uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati z njegove strani predlagano pričo za ugotovitev odločilnega dejstva, kje je tožnik prebival v spornem obdobju oziroma, od kod je prihajal na delo. Sodišče prve stopnje je izvedbo tega dokaza zavrnilo z obrazložitvijo, da verjetno drugačna izpoved te priče ne bi privedla do drugačne odločitve v sporu, saj je treba upoštevati, da je navedena priča tožnikova partnerica in ima tako nedvomno interes za uspeh tožnika v postopku. Takšno stališče sodišča prve stopnje predstavlja nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno, s katero je bila tožniku kršena pravico do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pornografsko oz. seksualno gradivo, v konkretnem primeru posnetke spolnega odnosa med mladoletnikoma in mladoletno oškodovanko, je treba po petem odstavku 176. člena KZ-1 odvzeti oz. onemogočiti njihovo uporabo. Ta namen pa bo dosežen že z odstranitvijo pomnilniških kartic iz mobilnih telefonov mladoletnikov, zato ob upoštevanju načela sorazmernosti mladoletnikoma ni treba odvzeti tudi samih telefonskih aparatov.
ZKP člen , 365, 371, 371/1, 371/1-11.. KZ-1 člen 57, 57/3.
poseben pogoj v pogojni obsodbi - rok za izpolnitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost izreka sodbe - nejasnost razlogov sodbe - ujemanje pisno izdelane sodbe s sodbo, ki je bila razglašena
Izrek in razlogi sodbe so popolnoma nejasni, saj je določitev časovnega roka, v katerem je obdolženi dolžan izpolniti s pogojno obsodbo naloženo mu obveznost, nujen sestavni del izreka, o tem pa mora sodba imeti tudi ustrezne razloge.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 399/3, 400, 400/3, 406, 406/1, 406/1-1, 406/2. KZ-1 člen 82, 82/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence - ovire za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice
Sodišče prve stopnje je tipičen položaj domneve zlorabe odpusta obveznosti, ki je bila izpodbita z izbrisom pravnomočne kazenske sodbe iz kazenske evidence ponovno presojalo v okviru obstoja generalne klavzule namena odpusta, določene v prvem odstavku 399. člena ZFPPIPP. Z razlago zavržnosti dolžnikovega ravnanja z upnikovim premoženjem pa je povsem izničilo pomen izbrisa pravnomočne kazenske sodbe iz kazenske evidence. Po prvem odstavku 82. člena KZ-1 se z zakonsko rehabilitacijo izbriše obsodba iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega.
Upnik drugih trditev na podlagi katerih bi lahko sodišče prve stopnje presojalo ali je dolžnik ravnal v nasprotju z namenom odpusta obveznosti in bi s tem napolnil pravni standard določen v tretjem v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP, ni navedel.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00002591
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4.. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve
Presoja, ali bi dolžnik (tožena stranka) s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, ni odvisna od višine terjatve, ki jo od njega vtožuje upnik, niti od tega, ali je do te terjatve upnik upravičen že na podlagi zakona, temveč od tega, kako bi prepoved razpolaganja z določenimi denarnimi sredstvi (kot je bilo to v konkretnem primeru) vplivala na poslovanje dolžnika, na izpolnjevanje njegovih zakonskih oziroma pogodbenih obveznosti, zaradi česar bi dolžnik lahko utrpel določeno škodo. Tega tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe ni zatrjeval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000754
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 458, 458/1, 495, 495/1. OZ člen 807.
spori majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - pravica do provizije - agencijska pogodba
Skladno s pravno teorijo in sodno prakso mora stranka v sporih majhne vrednosti izvedbo naroka zahtevati izrecno. Pri tem ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje prič in/ali pravdnih strank) pomenijo takšno zahtevo.
Hkrati je vprašanje, ali je bila pogodba prekinjena iz krivdnih razlogov, za rešitev predmetnega spora, irelevantno. Nobena od strank namreč tekom postopka ni zatrjevala, da bi tožeča stranka, v kolikor bi ji bila pogodba odpovedana iz krivdnih razlogov, izgubila pravico do izplačila provizije, ki je nastala še v obdobju veljavnosti pogodbe.
Po stališču pritožbenega sodišča ni pravne podlage zato, da bi sodišče tožnici na podlagi ponovne odmere priznalo pokojnino v višjem znesku dalje od 1. 12. 2005 pa do 30. 4. 2011. Za odločitev je namreč bistveno, da se je postopek v zvezi s presojo upokojitvene odločbe pravnomočno končal. Tožnica zoper odločbo ni uveljavljala sodnega varstva. Nov postopek se je začel šele 19. 4. 2011, ko je tožnica podala nov predlog za novo odmero pokojnine, ki je bil predmet sodne presoje in tudi odločanja na Ustavnem sodišču RS. Skladno z osnovno odločitvijo Ustavnega sodišča RS U-I-239/2014, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 v takih primerih, kot je tožničin, se ponovna odmera opravi od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. V sporni zadevi gre torej tožnici višji znesek ponovno odmerjene pokojnine od 1. 5. 2011 dalje.
Tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen za delo, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da mu ni možno očitati, da je z dela izostal neopravičeno. Psihične težave so vplivale tudi na tožnikovo obnašanje v času kršitve z dne 25. 2. 2014, ko je svoji nadrejeni grozil, da jo bo med vikendom z ekipo obiskal na domu, in s tem povzročil, da se je počutila ogroženo in prestrašeno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da takšna grožnja predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, to je kršitev iz prvega odstavka 33. člena ZDR-1, po katerem mora delavec vestno opravljati delo, pravilna pa je tudi ugotovitev, da kršitev nima vseh znakov kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ker ni dokazano, da bi tožnik grožnjo izrekel z namenom, da bi nadrejeno ustrahoval in vznemiril. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnikova odgovornost za hujšo kršitev pogodbenih obveznosti za dogodek 25. 2. 2014 ni podana, ker tožniku - ker je grožnjo izrekel v okoliščinah, v katerih se je znašel zaradi svojih zdravstvenih - psihičnih težav, povezanih s kasnejšim nastankom hujših težav, zaradi katerih je bil hospitaliziran - ni mogoče očitati direktnega naklepa. Te kršitve iz malomarnosti niti ni mogoče storiti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da v obravnavanem primeru ni podan utemeljen razlog za izredno odpoved po 1. in 2. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 11, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija - stroški prevoza na delo in z dela - naklep - huda malomarnost
Tožnica je prejela izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesporočanja pravega naslova, s katerega je prihajala na delo. Tožnici ni mogoče očitati skrajne nepazljivosti v zvezi z njeno dolžnostjo obveščanja, saj je v položaju, v katerem je bila, glede na svoje psihično stanje (strah pred nasilnim partnerjem) in glede na nasvet policista (sprememba telefonske številke, selitev in sporočanje naslova dejanskega bivanja le ozkemu krogu oseb) ravnala tako, kot je ocenila za najbolj ustrezno. Tožena stranka ni dokazala, da je bila njena opustitev posledica hude malomarnosti, temveč iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je do nje prišlo zaradi drugih razlogov (strahu pred ponovnim nasiljem, do katerega bi lahko prišlo, če bi jo nekdanji partner spet našel, in posledičnega samozaščitnega vedenja). Res je sicer, da je toženi stranki nastala zaradi tožničine opustitve škoda, vendar pa je nastala škoda nizka, tožnica pa se je že takoj po prejeti pisni obdolžitvi zavezala, da jo bo povrnila. Glede na to v zvezi s samimi posledicami kršitve ne gre za okoliščine iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
Oškodovanec kot tožilec je svoje pojasnilo v predmetni zadevi naslovil kot pritožbo zoper izpodbijani sklep ter navedel, da izpodbijano odločbo z zadovoljstvom sprejema, ker sloni na krivi ovadbi Policijske postaje X, ki je zlorabila zapisnik njegove ustne ovadbe in ponaredila vsebino. Zato je pritožbeno sodišče njegovo pojasnilo sicer obravnavalo kot pritožbo, vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da oškodovanec kot tožilec ovadbe zoper obdolženca J. P. ni vložil, zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 420, 420/1, 420/1-1. ZGD-1 člen 405, 405/5, 522.
prisilna likvidacija - prenehanje družbe - nedelovanje poslovodstva - sodni register - po uradni dolžnosti začet postopek - razrešitev direktorja
Pritožnik ne izpodbija odločilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je zgoraj citirani sklep o prenehanju družbe zaradi več kot šestmesečnega nedelovanja njenega poslovodstva, pravnomočen. Prokuristka dolžnika je v vlogi z dne 27. 1. 2017 sama navedla, da je bil direktor družbe razrešen maja 2016. Ker je bila družba izbrisana iz sodnega registra s sklepom z dne 15. 12. 2016, je bila izbrisana več kot šest mesecev po nedelovanju uprave dolžnika.
Iz gornje obrazložitve je razvidno, da so zakonski pogoji za začetek postopek prisilne likvidacije nad dolžnikom izpolnjeni. Teh pogojev pa pritožnica ne more izpodbiti z navedbo o novi viziji dolžnika.
Tožnica je uveljavljala odpravo odločbe toženca z dne 24. 2. 2016 ter povrnitev stroškov pritožbe, ki je bila v upravnem postopku vložena zoper odločbo z dne 12. 6. 2015 ter povrnitev stroškov sodnega postopka. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe odločbo toženca z dne 24. 2. 2016 izreka spremenilo le tako, da je besedo "zavrne" nadomestilo z besedo "zavrže". Tožbeni zahtevek na povračilo stroškov upravne pritožbe v višini 142,80 EUR pa je zavrnilo. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo toženca, da sodišče prve stopnje s takšno odločitvijo v ničemer ni spremenilo odločbe drugostopnega organa z dne 24. 2. 2016 ne v ugodilnem niti ne v delno ugodilnem smislu, niti ni odločbe, tako kot je tožnica zahtevala, odpravilo, pač pa je izrek drugostopne odločbe z dne 24. 2. 2016 spremenilo le v toliko, da je besedilo "zavrne" nadomestilo z zavrženjem. S tem je sodišče prve stopnje v dokončno odločbo toženca z dne 24. 2. 2016 poseglo le iz formalnih razlogov. Zato ni mogoče šteti, da je tožnica s tožbenim zahtevkom delno uspela, ne glede na to, da je zaradi zavrženja upravne pritožbe zoper odločbo z dne 24. 2. 2016, zapisalo, da je tožbenemu zahtevku ugodilo.
ZKP člen 15, 35, 35/1. ZS člen 104, 104/1, 104/1-2.
krajevna pristojnost - predlog za prenos krajevne pristojnosti - zavrženje predloga - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost višjega sodišča - zavlačevanje postopka - zloraba pravic v postopku
Upoštevaje določbi prvega odstavka 35. člena ZKP in 2. točke 104. člena Zakona o sodiščih, ki izrecno določata, da o prenosu krajevne pristojnosti odloča višje sodišče, sodišče prve stopnje ni bilo stvarno pristojno za izdajo izpodbijanega sklepa.
plačilo obratovalnih stroškov - aktivna legitimacija upravnika - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - status upravnika - vpis v register upravnikov - deklaratornost vpisa - verzija - poslovodstvo brez naročila - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi
Glede stroškov obratovanja, ki jih tožeča stranka zahteva na podlagi verzije, je ključna dejanska ugotovitev sodbe, da tožeča stranka, ker ni bila upravnica, ni bila upravičena plačati tujih računov dobaviteljem, četudi jih je prejela, saj je šlo s tem za opravljanje tujih poslov kljub prepovedi (204. člen OZ). Posledično pa ni bila upravičena obračunavati, razdeljevati in izterjevati teh stroškov od etažnih lastnikov.
Napačno je stališče pritožnice, da je za odločitev pomembno zgolj to, da je bila še na dan 17. 3. 2016 vpisana kot upravnik v registru upravnikov stavb pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana. Iz tega potrdila res izhaja, da je bila takrat vpisana kot upravnik na naslovu B.1 (in ne B.2). Iz obrazložitve sodbe pravilno izhaja, da takšen vpis nima konstitutivnega, temveč zgolj deklaratorni pomen in na obstoj ali veljavnost pogodbenega razmerja nima vpliva.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Načelna dolžnost sodišča je, da izvede predlagane dokaze. Zavrnitev predlaganih dokazov utemeljujejo le upravičeni razlogi. Sodišče lahko utemeljeno zavrne dokazni predlog, kadar je predlagan za ugotavljanje dejstev, ki za presojo niso pomembna. Priče, ki jih je predlagala tožena stranka, bi lahko izpovedale o tem, zakaj je bila tožnica negativno ocenjena v času poskusnega dela in bi lahko potrdile, da je bilo delo tožnice sproti spremljano, pojasnile pa bi lahko tudi ocene dela delavk, vključno s tožnico, za sporno obdobje, na katero se je ocena poskusnega dela nanašala, in ki jih je tožena stranka predložila sodišču. Dejstva, o katerih naj bi priče izpovedale, so v sporni zadevi odločilna za presojo pravilnosti in utemeljenosti ocene poskusnega dela tožnice. S tem, ko je sodišče zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, je kršilo njeno pravico do izjave o pravno odločilnih dejstvih. Zato je očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP utemeljen.
oprostitev plačila sodne takse – materialni položaj zakonca
Ne zadošča dejstvo, da dedinja in njen zakonec ne živita v življenjski skupnosti (oziroma skupnem gospodinjstvu), ker je zahtevan še dodaten pogoj, to je, da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Torej morata biti izpolnjena hkrati (kumulativno) oba pogoja, da materialni položaj zakonca dedinje ne bi bil upošteven pri odločanju njenega predloga za taksno oprostitev.