nadurno delo - voznik tovornega vozila - mobilni delavci - delovni čas - evidenca
Glede na to, da je tožena stranka v dokaznem postopku predložila vse listine o delu, ki jih je bila tudi dolžna voditi - evidenco delovnega časa za tožnika na podlagi določil Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti in ZDCOPMD, je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku (upoštevajoč izpise iz voznikove kartice, potne naloge, evidenco delovnega časa za tožnika) ugotovilo, da tožnik ni opravil nadur v vtoževanem obdobju, temveč je imel celo manko ur, zato je pravilno v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo.
Pritožnik nima prav, ko navaja, da je sodišče prve stopnje o načinu izvršitve denarne kazni po določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1 odločilo preuranjeno, ker izvršilni postopek, v katerem je priglasilo terjatev zaradi prisilne izterjave denarne kazni, še ni pravnomočno zaključen in da izpodbijana sodba prejudicira njegov konec na osnovi nedokazanih predvidevanj.
V prehodnem obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2019 pridobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine ob dopolnjenih 20 letih pokojninske dobe pod pogojem starosti, določenim v tretjem odstavku 27. člena ZPIZ-2. V letu 2014 je tako pridobil to pravico zavarovanec, ki je dopolnil 20 let pokojninske dobe in 64 let starosti. Pogoj starosti in pokojninske dobe sta določena kumulativno, kar pomeni, da mora zavarovanec za priznanje pravice izpolnjevati oba pogoja hkrati. Tožnik ne izpolnjuje pogoja starosti. Do dneva vložitve zahtevka je dopolnil 58 let starosti ne pa potrebnih 64 let starosti v letu 2014, ki se zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
ZDR-1 člen 34, 45, 45/1, 83, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 154, 154/1.. ZOUTI člen 16, 21, 21/1, 21/1-19.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
V tem individualnem delovnem sporu je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu livar - specialist. Med strankama ni bilo sporno, da je spornega dne na svojem delovnem mestu pri stroju v delovni hali kadil, pri tem pa ga je zalotil nadrejeni delavec. Kajenje v delovnih halah oziroma zaprtih prostorih pri toženi stranki je bilo prepovedano tako na podlagi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI), kot tudi na podlagi 2. in 3. člena v času storjene kršitve pri toženi stranki veljavnih Navodil za zagotavljanje in spoštovanje prepovedi kajenja. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da tudi sankcija, izrečena v disciplinskem postopku, lahko pomeni predhodno pisno opozorilo v smislu prvega odstavka 85. člena ZDR-1, če iz nje to izrecno izhaja.
Delodajalec kajenje svojih delavcev med delovnim časom lahko dopušča (seveda v za to namenjenih prostorih), vendar to ni njegova zakonska dolžnost. V skladu z določbo prvega odstavka 154. člena ZDR-1 je namreč dolžan delavcem, ki delajo polni delovni čas, zagotavljati pravico (le) do (enega) odmora, ki traja 30 minut. Pritožbene navedbe, da bi morala tožena stranka tožniku kot strastnemu kadilcu na dve do tri ure zagotavljati (krajše) odmore za kajenje, so zato neutemeljene.
ZST-1 člen 34a, 34a/1. ZPP člen 41, 41/1, 42, 44, 44/2, 44/3, 337, 337/1.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor nepravilnosti odmere - določitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni zahtevki - označba vrednosti spornega predmeta v tožbi - odločanje o ugovoru
V postopku za plačilo in izterjavo neplačane takse (kot tudi v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse oziroma v pritožbenem postopku zoper sklep, izdan v zvezi s takim ugovorom) se sodišče (tako prve kot druge stopnje) ne sme več ukvarjati z vprašanjem, ali je bila v tožbi pravilno označena vrednost spornega predmeta, od katere je odvisna odmera sodne takse. Z vprašanjem pravilne vrednosti spornega predmeta, če bi bila kakorkoli sporna za toženo stranko, bi se moralo sodišče prve stopnje ukvarjati najkasneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari.
avtorska pravica - kršitev avtorske pravice - prosta uporaba avtorskega dela - video posnetek - objava video posnetka - sporočilo za javnost - spletna povezava v sporočilu za javnost - navedba vira in avtorstva - pridobitev informacij javnega značaja
Iz besedila objave tožene stranke na spletni strani www.X.si, kot tudi iz naslova časopisnega članka z dne 21. 4. 2010 je razvidno, da je vir omenjenega videoposnetka stran YouTube.
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da navedba točne URL povezave (linka) do mesta spornega videoposnetka, ki ni več delovala, v zvezi z navedbo vira v skladu z zahtevo tretjega odstavka 48. člena ZASP, v obravnavanem primeru ni odločilna.
Ker je bilo do objavljenega videoposnetka na spletni strani www.X.si mogoče dostopati le tako, da je uporabnik odprl spletno stran s člankom in tam nato predvajal video posnetek, v naslovu članka pa je bil naveden vir videoposnetka - spletna stran YouTube skupaj z navedbo, da gre za intervju, ki ga je predsednik A. umaknil z YouTuba, je bilo po oceni pritožbenega sodišča s tem v obravnavanem primeru zadoščeno pogoju navedbe vira po tretjem odstavku 48. člena ZASP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003984
ZGD-1 člen 31, 31/2.. ZPP člen 76, 76/1, 76/2.. ZDR-1 člen 5, 5/2, 177, 182, 182/1.
podružnica tujega podjetja - pravdna stranka - stvarna legitimacija - odškodninska odgovornost delavca - zavarovalni zastopnik
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da glede na to, da ZDR-1 podružnico tujega podjetja opredeljuje kot delodajalca, je s tem podana stvarna legitimacija podružnice tujega podjetja. Pravilo je, da gre v individualnem delovnem sporu za spor med delavcem in delodajalcem. Delodajalec je naproti delavcu pravi upnik oziroma pravi dolžnik. Ker je podružnica tujega podjetja stvarno legitimirana, je avtomatično tudi procesno legitimirana. Iz tega sledi, da je v 5. členu ZDR določena ena od izjem, ki jih predvideva drugi odstavek 76. člena ZPP"
Toženec (zavarovalni zastopnik) je tožnici odškodninsko odgovoren za plačilo zneskov premij, ki jih je od zavarovancev prejel v gotovini, pa te ni takoj odvedel tožnici.
ZDR je v 1. odst. 182. čl. določal, da delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. To pomeni, da morajo biti podani elementi odškodninske obveznosti, kot jih določa OZ. Glede na vsebino navodila z dne 18. 7. 2012 (v tem navodilu je zavarovalnim zastopnikom dana dodatna možnost, da zavarovancem plačilo prvega obroka premije ponudijo s položnico oz. UPN obrazcem) v primeru neplačila premije s strani zavarovanca pri tožencu ni podan element protipravnega ravnanja, zato ne more biti tožnici odškodninsko odgovoren. Sodišče prve stopnje se o vprašanju obstoja elementov odškodninske odgovornosti ni opredelilo in je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožencu naložilo plačilo le na podlagi navodila tožnice z dne 18. 7. 2012. Ker tudi tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje elementov odškodninske odgovornosti ni dokazala, je njen zahtevek za terjatve iz naslova neplačanih premij s položnico (UPN obrazcem) neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00000147
ZPP člen 411, 411/1. ZIZ člen 272, 272/2. ZZZDR člen 106.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - izdaja regulacijske začasne odredbe - začasna ureditev stikov - največja korist otroka - način izvajanja stikov - način prevzema otroka ob izvrševanju stikov - stiki pod nadzorstvom - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD
Stiki na CSD nikdar niso tako sproščeni (in otroku v korist) kot stiki v otrokovem običajnem okolju. To še bolj velja za majhnega, predšolskega otroka. Za izvrševanje stikov pod nadzorom CSD (in tej obliki imanentno drastično časovno omejitev) morajo obstajati resni razlogi. Taka oblika stikov se v sodni praksi uporablja v različnih primerih - npr. kadar sodišče ugotovi konkretno ogroženost otroka ali (verjetno izkazano, včasih že dokazano) psihično ali fizično nasilje (sum spolne zlorabe, pretepanje, alkoholizem in druge odvisnosti ...). Stiki pod nadzorom CSD so lahko koristni še v smislu pomoči staršem pri izvajanju stika, kadar ti ne zmorejo samostojnega stika (npr. v primeru duševnih bolezni, duševne motnje ali duševne manjrazvitosti roditelja ...). Stiki pod nadzorom CSD se lahko izvajajo tudi prehodno, kadar se vzpostavljajo prvič ali po prekinitvi, da otrok in roditelj neobstoječo/skrhano/pretrgano čustveno vez ponovno vzpostavita do te mere, da lahko kasneje stik samostojno izvajata. Sodišče prve stopnje v obravnavni zadevi ni našlo ničesar takšnega, kar bi terjalo stik pod nadzorom CSD.
ZDSS-1 v prvem odstavku 73. člena določa, v primeru, če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. Tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Ker vložnica ni ravnala skladno z zahtevo sodišča po dopolnitvi vloge, saj sodišču ni posredovala izpodbijane dokončne odločbe, je sodišče prve stopnje njeno vlogo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno kot nepopolno zavrglo.
preživnina za mladoletnega otroka - porazdelitev preživninskega bremena - preživninske zmožnosti staršev - potrebe otroka - dejanski stroški - največja otrokova korist - stroški izvajanja stikov z otrokom - odločanje v mejah postavljenega tožbenega zahtevka
Preživnina ne more predstavljati zgolj matematične preslikave dejansko porabljenih stroškov iz naslova otrokovih potreb. Oceno stroškov za zadovoljitev preživninskih potreb otroka pogojuje ocena preživninske zmožnosti njegovih staršev. Prav zato ni odločilno, ali bi bilo mogoče potrebe mladoletne hčerke pravdnih strank zadovoljiti z nižjimi stroški. To seveda velja v primeru, ko so razpoložljiva sredstva staršev za preživljanje njihovih otrok zadostna. Če niso zadostna, mora sodišče na lestvici otrokovih potreb črtati tiste, ki niso nujne za otrokovo preživljanje.
padec na javni površini - manjkajoči asfalt - poškodba gležnja - soprispevek oškodovanca
Ne glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil kraj škodnega dogodka slabše osvetljen, pa bi tožnik tudi po oceni pritožbenega sodišča ob ustrezni pozornosti poškodovano pohodno površino lahko opazil. Pohodna površina, po kateri je hodil tožnik, je bila sicer brez ovir ter, razen v obsegu obravnavane poškodbe, nepoškodovana. Očitek sodišča prve stopnje tožniku o njegovi neustrezni pozornosti na to, kod hodi, je zato bistven in tudi po oceni pritožbenega sodišča tisto odločilno dejstvo, ki utemeljuje zaključek o tožnikovi 50 % soodgovornosti za nastanek škodnega dogodka.
nadurno delo - voznik tovornjaka - mobilni delavci
Pritožbeno sodišče je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je treba kljub temu, da voznik tovornega vozila od delodajalca ni bil deležen izrecnih navodil glede delovnega časa, šteti, da mu je bilo nadurno delo odrejeno, če mu je odrejena destinacija poti in časovni okvir, v katerem mora pot opraviti. V tem primeru namreč delodajalec (lahko) ve (in s tem dejansko zahteva), da mora delavec, zato da opravi odrejeno nalogo, opravljati delo prek polnega delovnega časa.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da je tožena stranka kot delodajalec za vsakega delavca dolžna voditi evidenco delovnega časa (16. do 19. člen ZEPDSV), ki bi morala vsebovati tudi podatke o opravljenih urah v času nadurnega dela in podatke o bruto izplačilu za delo preko polnega delovnega časa.Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je treba dejstvo, da tožena stranka takšne evidence ni vodila, v skladu s pravilom o dokaznem bremenu šteti v škodo tožene stranke in ne tožnika. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik upravičen do plačila za delo ob nedeljah in praznikih v celotnem vtoževanem znesku, je zato pravilna.
ZDR-1 člen 109, 111, 111/1, 111/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/1, 211, 211/1.. ZSVarPre člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu vodja - koordinator zavetišča za brezdomce. Tožena stranka je tožniku očitala, da je na blagajni tožene stranke naklepno dvigoval denar denarnih socialnih pomoči v letih 2012, 2013 in 2014, in sicer za že umrle upravičence do socialne pomoči. Dejanja tožnika predstavljajo poneverbo in neupravičeno uporabo tujega premoženja, pri čemer dejanje stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupan v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi. Tožnik je denarna sredstva dvignil potem, ko so bili upravičenci že mrtvi, torej jim ga ni mogel izročiti, tožnik pa si je navedena sredstva prilastil in jih neupravičeno uporabil v nasprotju s 4. členom ZSVarPre. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Kljub temu, da je odločba toženca z dne 30. 4. 2015 postala pravnomočna, in da je z njo pravnomočno odločeno, da tožniku preneha (s pravnomočno odločbo z dne 24. 8. 2004) priznana pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo z dnem 6. 12. 2014, do preplačila nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo v obdobju od 7. 12. 2014 do 30. 4. 2015 ni prišlo, ker je bilo s citirano odločbo odločeno, da se nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo ustavi z dnem 30. 4. 2015. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da odločba z dne 30. 4. 2015 ne predstavlja podlage za izdajo izpodbijanih odločb toženca z dne 27. 10. 2015 in z dne 20. 8. 2015 o ugotovitvi preplačila za obdobja od 7. 12. 2014 do 30. 4. 2015 in jih kot nepravilni in nezakoniti pravilno odpravilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001520
OZ člen 13, 13/2, 13/4, 190, 191, 197, 336, 336/1, 346. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1. ZUreP-1 člen 138, 138/1, 138/2, 138/3, 139. ZJS člen 1, 1/1, 57.
javni sklad - pojem gospodarske pogodbe - gospodarski subjekt - pridobitna dejavnost - gradnja komunalne infrastrukture - jezikovna razlaga zakonskega besedila - namenska razlaga zakonske določbe - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - splošni zastaralni rok - trdtiveno in dokazno breme - trditvena podlaga - priznana dejstva - neprerekane navedbe - pavšalni ugovor - (ne)sklepčnost tožbe - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - neupravičena obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - izognitev sili - zmotna uporaba materialnega prava - pripoznava tožbenega zahtevka - nedovoljene pritožbene novote - solidarna obveznost - stroški postopka - DDV - davčna stopnja
Opravljanje lokalnih javnih služb je bistveno širši pojem od "gradnje" in vključuje tudi obnovo in obratovanje.
191. člen OZ se ne uporabi, če je nekdo plačal, da bi se izognil sili. Beseda "sila" se je že doslej razlagala široko, kot neugodne posledice. Prav to pa je tožeča stranka trdila. V obnovo (v resnici pa gradnjo) kanalizacijskega omrežja se je tožeča stranka spustila zato, ker ji je grozilo, da bodo kupci stanovanj v X. zahtevali pogodbene kazni zaradi zamude pri pridobivanju uporabnega dovoljenja.
V obravnavanem primeru Pogodba ni zasledovala pridobitnih namenov, zaradi česar je potrebno v skladu z določbo četrtega odstavka 13. člena OZ zaključiti, da Pogodba ni gospodarska pogodba. Zanjo zato velja splošni petletni zastaralni rok (346. člen OZ).
Toženka ni opravila pravniškega državnega izpita. Zato je na podlagi sklenjenih pogodb o izobraževanju dolžna tožeči stranki povrniti vse stroške v zvezi s pripravništvom in pravniškim državnim izpitom, in sicer v bruto znesku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004530
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 15, 18, 18/1, 100, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pritožbena graja nerazumljivosti izreka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - zakonski znaki kaznivega dejanja - goljufivo ravnanje - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - načelo učinkovitosti - načelo ekonomičnosti postopka - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - kazenska sankcija - obseg pritožbene presoje - poseben pogoj v pogojni obsodbi - premoženjsko pravni zahtevek - aktivna legitimacija dediča
Premoženjsko korist iz kaznivega dejanja goljufije lahko pridobi več oseb, saj so v zakonskem opisu kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 prejemniki protipravne premoženjske koristi določeni alternativno. Če storilec ravna z namenom, da z goljufijo pridobi premoženjsko korist tako sebi kot hkrati še komu drugemu, je pravilno, da se kot prejemnika premoženjske koristi opredelita tako storilec, kot druga oseba.
zavrženje revizije - novo pooblastilo za vložitev revizije
Da se je pooblastilo očitno nekje moralo založiti, ne zadošča za sklep, da je bilo sodišču predloženo, naknadna predložitev pooblastila oz. predložitev kopije pa je brez učinka.
Izvedenski organ pri tožniku ni mogel ugotoviti zmanjšane delovne zmožnosti za 50 % in več in tudi ne potrebe za poklicno rehabilitacijo. Ta bi bila pri tožniku ugotovljena le, če za drugo delo, to je za delo z omejitvami, ne bi bil zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije. Ker je tožnik zmožen za delo z omejitvami s polnim delovnim časom, za ugotavljanje potrebe po poklicni rehabilitaciji ni podlage, zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do poklicne rehabilitacije in do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, ni utemeljen.
zdravljenje v tujini - vrnitev v prejšnje stanje - zdravniško potrdilo - narok
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da bi bila tožnica morala opravičen razlog za izostanek z naroka izkazati z zdravstvenim potrdilom na ustreznem obrazcu v skladu s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o opravičeni odsotnosti zaradi glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem. Kljub temu pa, glede na konkretne okoliščine primera, in sicer, da tožnice v postopku ni zastopal pooblaščenec, da je bilo njeno opravičilo in predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo podprto z zdravniškim potrdilom o tem, da se zaradi bolezni ne more udeležiti obravnave na sodišču, ki ga je sodišču posredovala pred opravo naloga, ugotavlja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje v skladu z drugim odstavkom 120. člena ZPP razpisati narok, kar pa ni storilo.