ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - bistvena kršitev določb postopka - razlogi od odločilnih dejstvih
V skladu z napotilom pritožbenega sodišča se je sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju v zvezi s pravočasnostjo izredne odpovedi sicer opredelilo do nepodpisanega vabila na zagovor. Ocenilo je, da predstavlja sporna listina morda eno od delovnih variant (osnutkov), ki jih je pripravila tožena stranka v zvezi z vabilom tožnice. Ker pa predmetna listina ni podpisana, je po oceni sodišča prve stopnje ni mogoče šteti za verodostojno. Sodišče pri tem ni upoštevalo trditev tožnice in njene izpovedbe, da ji je vabilo na zagovor, ki sicer ni podpisano, zakoniti zastopnik tožene stranke predložil (izročil) na sestanku 29. 10. 2013. Okoliščina, da gre za nepodpisano listino, še ne pomeni, da ji vabilo ni bilo predloženo (izročeno). V ponovnem sojenju je sodišče prve stopnje sicer soočilo tožnico in zakonitega zastopnika tožene stranke, pri čemer ni dokazno ocenilo nasprotujočih si izpovedb strank v zvezi s predložitvijo oziroma izročitvijo nepodpisanega vabila na zagovor. Gre za enega od odločilnih dejstev, ki v sodbi nima razlogov, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00002591
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4.. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve
Presoja, ali bi dolžnik (tožena stranka) s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, ni odvisna od višine terjatve, ki jo od njega vtožuje upnik, niti od tega, ali je do te terjatve upnik upravičen že na podlagi zakona, temveč od tega, kako bi prepoved razpolaganja z določenimi denarnimi sredstvi (kot je bilo to v konkretnem primeru) vplivala na poslovanje dolžnika, na izpolnjevanje njegovih zakonskih oziroma pogodbenih obveznosti, zaradi česar bi dolžnik lahko utrpel določeno škodo. Tega tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe ni zatrjeval.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, za katero je v prvem odstavku 421. člena ZKP taksativno določeno, kdo jo je upravičen vložiti. Navedena zakonska ureditev po oceni pritožbenega sodišča ni protiustavna in z njo niso kršene v pritožbi navedene določbe Ustave. Vloga in pooblastila zasebnega tožilca so v ZKP posebej določeni in niso identični vlogi in pooblastilom, ki jih ima v kazenskem postopku državni tožilec.
Tožnica je uveljavljala odpravo odločbe toženca z dne 24. 2. 2016 ter povrnitev stroškov pritožbe, ki je bila v upravnem postopku vložena zoper odločbo z dne 12. 6. 2015 ter povrnitev stroškov sodnega postopka. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe odločbo toženca z dne 24. 2. 2016 izreka spremenilo le tako, da je besedo "zavrne" nadomestilo z besedo "zavrže". Tožbeni zahtevek na povračilo stroškov upravne pritožbe v višini 142,80 EUR pa je zavrnilo. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo toženca, da sodišče prve stopnje s takšno odločitvijo v ničemer ni spremenilo odločbe drugostopnega organa z dne 24. 2. 2016 ne v ugodilnem niti ne v delno ugodilnem smislu, niti ni odločbe, tako kot je tožnica zahtevala, odpravilo, pač pa je izrek drugostopne odločbe z dne 24. 2. 2016 spremenilo le v toliko, da je besedilo "zavrne" nadomestilo z zavrženjem. S tem je sodišče prve stopnje v dokončno odločbo toženca z dne 24. 2. 2016 poseglo le iz formalnih razlogov. Zato ni mogoče šteti, da je tožnica s tožbenim zahtevkom delno uspela, ne glede na to, da je zaradi zavrženja upravne pritožbe zoper odločbo z dne 24. 2. 2016, zapisalo, da je tožbenemu zahtevku ugodilo.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Kljub temu, da je odločba toženca z dne 30. 4. 2015 postala pravnomočna, in da je z njo pravnomočno odločeno, da tožniku preneha (s pravnomočno odločbo z dne 24. 8. 2004) priznana pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo z dnem 6. 12. 2014, do preplačila nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo v obdobju od 7. 12. 2014 do 30. 4. 2015 ni prišlo, ker je bilo s citirano odločbo odločeno, da se nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo ustavi z dnem 30. 4. 2015. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da odločba z dne 30. 4. 2015 ne predstavlja podlage za izdajo izpodbijanih odločb toženca z dne 27. 10. 2015 in z dne 20. 8. 2015 o ugotovitvi preplačila za obdobja od 7. 12. 2014 do 30. 4. 2015 in jih kot nepravilni in nezakoniti pravilno odpravilo.
vračilo stroškov izobraževanja - denarna kazen - tujec - delovno dovoljenje - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razvezni pogoj - neupravičena obogatitev
Pravdni stranki sta 15. 10. 2009 sklenili pogodbo o zaposlitvi za čas veljavnosti delovnega dovoljenja. Pogodba je bila sklenjena za delovno mesto zdravnika oftalmologa za določen čas s polnim delovnim časom, skladno z veljavnim delovnim dovoljenjem. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bila pogodba o zaposlitvi z dne 15. 10. 2009 sklenjena z razveznim pogojem, ki se izpolni v primeru, če tožena stranka ne izpolni vseh pogodbenih obveznosti oziroma ne pridobi delovnega dovoljenja za zaposlitev po tej pogodbi v roku sedmih mesecev od dneva podpisa pogodbe, torej do 15. 5. 2010. Pogodba je bila veljavna in pod razveznim pogojem sklenjena glede obveznosti pridobitve dovoljenja tožene stranke za opravljanje dela v Republiki Sloveniji, del pogodbe o zaposlitvi pa je bil sklenjen z odložnim pogojem, to je z nastopom dela tožene stranke. Zato je po poteku sedem mesečnega roka nastal pravni položaj, ko je tožeča stranka utemeljeno zahtevala vračilo stroškov, ki jih je imela v zvezi z izvrševanjem pogodbe o zaposlitvi.
Denarna kazen je bila sklenjena oziroma dogovorjena za primer, da bi tožena stranka pridobila zdravniško licenco za delo v Republiki Sloveniji, pa potem ne bi hotela opravljati dela zdravnika specialista oftalmologa oziroma, v primeru, če ne bi pričela opravljati dela, v roku, kot ga določa pogodba. Do tega pravnega položaja v času sedmih mesecev, za kolikor je bila sklenjena pogodba, ni prišlo, zato ni nastala obveznost tožene stranke, da bi pričela z delom. Pogodba o zaposlitvi tudi ni več veljala v času, ko je tožena stranka pridobila licenco, zato v nobenem primeru, niti za čas do 15. 5. 2010 niti po 18. 10. 2012, ni podlage za plačilo denarne kazni.
ZDR-1 člen 109, 111, 111/1, 111/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/1, 211, 211/1.. ZSVarPre člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu vodja - koordinator zavetišča za brezdomce. Tožena stranka je tožniku očitala, da je na blagajni tožene stranke naklepno dvigoval denar denarnih socialnih pomoči v letih 2012, 2013 in 2014, in sicer za že umrle upravičence do socialne pomoči. Dejanja tožnika predstavljajo poneverbo in neupravičeno uporabo tujega premoženja, pri čemer dejanje stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupan v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi. Tožnik je denarna sredstva dvignil potem, ko so bili upravičenci že mrtvi, torej jim ga ni mogel izročiti, tožnik pa si je navedena sredstva prilastil in jih neupravičeno uporabil v nasprotju s 4. členom ZSVarPre. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Načelna dolžnost sodišča je, da izvede predlagane dokaze. Zavrnitev predlaganih dokazov utemeljujejo le upravičeni razlogi. Sodišče lahko utemeljeno zavrne dokazni predlog, kadar je predlagan za ugotavljanje dejstev, ki za presojo niso pomembna. Priče, ki jih je predlagala tožena stranka, bi lahko izpovedale o tem, zakaj je bila tožnica negativno ocenjena v času poskusnega dela in bi lahko potrdile, da je bilo delo tožnice sproti spremljano, pojasnile pa bi lahko tudi ocene dela delavk, vključno s tožnico, za sporno obdobje, na katero se je ocena poskusnega dela nanašala, in ki jih je tožena stranka predložila sodišču. Dejstva, o katerih naj bi priče izpovedale, so v sporni zadevi odločilna za presojo pravilnosti in utemeljenosti ocene poskusnega dela tožnice. S tem, ko je sodišče zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, je kršilo njeno pravico do izjave o pravno odločilnih dejstvih. Zato je očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP utemeljen.
višina izrečene kazni - pogojna obsodba - uporaba omilitvenih določil
Pritožba ne navaja nobenih tehtnih razlogov, ki bi utegnili vplivati na spremembo prvostopne odločbe o kazenski sankciji; še več, pritožbena navajanja obteževalnih okoliščin, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo, je v nasprotju s pritožbenim predlogom za izrek nepogojne kazni zapora petih mesecev. Pritožba spregleda, da je za kaznivo dejanje, ki ga je storil obdolženec, zagrožena kazen od šestih mesecev zapora do deset let zapora. Predlagano kazen bi zato moralo pritožbeno sodišče izreči ob uporabi omilitvenih določil. 50. člen KZ-1 določa, da sme sodišče storilcu odmeriti kazen pod mejo, ki je predpisana z zakonom, če zakon določa, da se sme storilec mileje kaznovati ali če ugotovi posebne okoliščine, ki utemeljujejo izrek omiljene kazni.
plačilo obratovalnih stroškov - aktivna legitimacija upravnika - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - status upravnika - vpis v register upravnikov - deklaratornost vpisa - verzija - poslovodstvo brez naročila - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi
Glede stroškov obratovanja, ki jih tožeča stranka zahteva na podlagi verzije, je ključna dejanska ugotovitev sodbe, da tožeča stranka, ker ni bila upravnica, ni bila upravičena plačati tujih računov dobaviteljem, četudi jih je prejela, saj je šlo s tem za opravljanje tujih poslov kljub prepovedi (204. člen OZ). Posledično pa ni bila upravičena obračunavati, razdeljevati in izterjevati teh stroškov od etažnih lastnikov.
Napačno je stališče pritožnice, da je za odločitev pomembno zgolj to, da je bila še na dan 17. 3. 2016 vpisana kot upravnik v registru upravnikov stavb pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana. Iz tega potrdila res izhaja, da je bila takrat vpisana kot upravnik na naslovu B.1 (in ne B.2). Iz obrazložitve sodbe pravilno izhaja, da takšen vpis nima konstitutivnega, temveč zgolj deklaratorni pomen in na obstoj ali veljavnost pogodbenega razmerja nima vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003984
ZGD-1 člen 31, 31/2.. ZPP člen 76, 76/1, 76/2.. ZDR-1 člen 5, 5/2, 177, 182, 182/1.
podružnica tujega podjetja - pravdna stranka - stvarna legitimacija - odškodninska odgovornost delavca - zavarovalni zastopnik
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da glede na to, da ZDR-1 podružnico tujega podjetja opredeljuje kot delodajalca, je s tem podana stvarna legitimacija podružnice tujega podjetja. Pravilo je, da gre v individualnem delovnem sporu za spor med delavcem in delodajalcem. Delodajalec je naproti delavcu pravi upnik oziroma pravi dolžnik. Ker je podružnica tujega podjetja stvarno legitimirana, je avtomatično tudi procesno legitimirana. Iz tega sledi, da je v 5. členu ZDR določena ena od izjem, ki jih predvideva drugi odstavek 76. člena ZPP"
Toženec (zavarovalni zastopnik) je tožnici odškodninsko odgovoren za plačilo zneskov premij, ki jih je od zavarovancev prejel v gotovini, pa te ni takoj odvedel tožnici.
ZDR je v 1. odst. 182. čl. določal, da delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. To pomeni, da morajo biti podani elementi odškodninske obveznosti, kot jih določa OZ. Glede na vsebino navodila z dne 18. 7. 2012 (v tem navodilu je zavarovalnim zastopnikom dana dodatna možnost, da zavarovancem plačilo prvega obroka premije ponudijo s položnico oz. UPN obrazcem) v primeru neplačila premije s strani zavarovanca pri tožencu ni podan element protipravnega ravnanja, zato ne more biti tožnici odškodninsko odgovoren. Sodišče prve stopnje se o vprašanju obstoja elementov odškodninske odgovornosti ni opredelilo in je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožencu naložilo plačilo le na podlagi navodila tožnice z dne 18. 7. 2012. Ker tudi tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje elementov odškodninske odgovornosti ni dokazala, je njen zahtevek za terjatve iz naslova neplačanih premij s položnico (UPN obrazcem) neutemeljen.
zdravljenje v tujini - vrnitev v prejšnje stanje - zdravniško potrdilo - narok
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da bi bila tožnica morala opravičen razlog za izostanek z naroka izkazati z zdravstvenim potrdilom na ustreznem obrazcu v skladu s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o opravičeni odsotnosti zaradi glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem. Kljub temu pa, glede na konkretne okoliščine primera, in sicer, da tožnice v postopku ni zastopal pooblaščenec, da je bilo njeno opravičilo in predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo podprto z zdravniškim potrdilom o tem, da se zaradi bolezni ne more udeležiti obravnave na sodišču, ki ga je sodišču posredovala pred opravo naloga, ugotavlja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje v skladu z drugim odstavkom 120. člena ZPP razpisati narok, kar pa ni storilo.
ZKP člen , 365, 371, 371/1, 371/1-11.. KZ-1 člen 57, 57/3.
poseben pogoj v pogojni obsodbi - rok za izpolnitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost izreka sodbe - nejasnost razlogov sodbe - ujemanje pisno izdelane sodbe s sodbo, ki je bila razglašena
Izrek in razlogi sodbe so popolnoma nejasni, saj je določitev časovnega roka, v katerem je obdolženi dolžan izpolniti s pogojno obsodbo naloženo mu obveznost, nujen sestavni del izreka, o tem pa mora sodba imeti tudi ustrezne razloge.
ZDR-1 člen 34, 36, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - stroški prevoza na delo in z dela - goljufija - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Pritožnik v pritožbi uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati z njegove strani predlagano pričo za ugotovitev odločilnega dejstva, kje je tožnik prebival v spornem obdobju oziroma, od kod je prihajal na delo. Sodišče prve stopnje je izvedbo tega dokaza zavrnilo z obrazložitvijo, da verjetno drugačna izpoved te priče ne bi privedla do drugačne odločitve v sporu, saj je treba upoštevati, da je navedena priča tožnikova partnerica in ima tako nedvomno interes za uspeh tožnika v postopku. Takšno stališče sodišča prve stopnje predstavlja nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno, s katero je bila tožniku kršena pravico do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
brezposelna oseba - zavarovanje za primer brezposelnosti - zavarovalna doba - davki in prispevki
ZUTD-A v 38. členu izrecno določa, da je ne glede na 68. člen (pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) zavarovanec iz 2. odstavka 69. člena ZUTD-A (načelo izkoriščenosti zavarovalne dobe), ki po prenehanju pravice do denarnega nadomestila ne izpolnjuje pogojev za starostno upokojitev po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, upravičen do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka največ dve leti ter je brezposelna oseba. Te določbe ni mogoče razlagati tako, da bi bilo potrebno pogoj starosti ali zavarovalne dobe izpolnjevati že ob priznanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost.To iz relevantnih določb o pravici do podaljšanega plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne izhaja. Potrebno je upoštevati, da 38. člen novele ZUTD-A samostojno določa pogoje za pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Bistveno je, da je zavarovanec brezposelna oseba in da mu ob prenehanju pravice do nadomestila za brezposelnost do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka največ dve leti. Takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00000147
ZPP člen 411, 411/1. ZIZ člen 272, 272/2. ZZZDR člen 106.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - izdaja regulacijske začasne odredbe - začasna ureditev stikov - največja korist otroka - način izvajanja stikov - način prevzema otroka ob izvrševanju stikov - stiki pod nadzorstvom - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD
Stiki na CSD nikdar niso tako sproščeni (in otroku v korist) kot stiki v otrokovem običajnem okolju. To še bolj velja za majhnega, predšolskega otroka. Za izvrševanje stikov pod nadzorom CSD (in tej obliki imanentno drastično časovno omejitev) morajo obstajati resni razlogi. Taka oblika stikov se v sodni praksi uporablja v različnih primerih - npr. kadar sodišče ugotovi konkretno ogroženost otroka ali (verjetno izkazano, včasih že dokazano) psihično ali fizično nasilje (sum spolne zlorabe, pretepanje, alkoholizem in druge odvisnosti ...). Stiki pod nadzorom CSD so lahko koristni še v smislu pomoči staršem pri izvajanju stika, kadar ti ne zmorejo samostojnega stika (npr. v primeru duševnih bolezni, duševne motnje ali duševne manjrazvitosti roditelja ...). Stiki pod nadzorom CSD se lahko izvajajo tudi prehodno, kadar se vzpostavljajo prvič ali po prekinitvi, da otrok in roditelj neobstoječo/skrhano/pretrgano čustveno vez ponovno vzpostavita do te mere, da lahko kasneje stik samostojno izvajata. Sodišče prve stopnje v obravnavni zadevi ni našlo ničesar takšnega, kar bi terjalo stik pod nadzorom CSD.
oprostitev plačila sodne takse – materialni položaj zakonca
Ne zadošča dejstvo, da dedinja in njen zakonec ne živita v življenjski skupnosti (oziroma skupnem gospodinjstvu), ker je zahtevan še dodaten pogoj, to je, da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Torej morata biti izpolnjena hkrati (kumulativno) oba pogoja, da materialni položaj zakonca dedinje ne bi bil upošteven pri odločanju njenega predloga za taksno oprostitev.
ZDR-1 člen 73, 129, 222.. ZDR člen 7, 7/2, 72, 238.. OZ člen 82, 82/1.. - člen 77.
dodatek za delovno dobo - poslovodna oseba
V prvem odstavku 6. člena pogodbe o zaposlitvi je bila določena osnovna bruto plača v znesku 2.900,00 EUR, tožniku pa so skladno z drugim odstavkom tega člena pripadali še del plače za delovno uspešnost, dodatki, povračilo stroškov, nadomestilo plače ter regres skladno s to pogodbo oziroma kolektivno pogodbo za trgovinsko dejavnost. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila glede na tak zapis v pogodbi o zaposlitvi tožena stranka tožniku dolžna na dogovorjeno osnovno plačo obračunati še dodatek na delovno dobo.