nadurno delo - voznik tovornjaka - mobilni delavci
Pritožbeno sodišče je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je treba kljub temu, da voznik tovornega vozila od delodajalca ni bil deležen izrecnih navodil glede delovnega časa, šteti, da mu je bilo nadurno delo odrejeno, če mu je odrejena destinacija poti in časovni okvir, v katerem mora pot opraviti. V tem primeru namreč delodajalec (lahko) ve (in s tem dejansko zahteva), da mora delavec, zato da opravi odrejeno nalogo, opravljati delo prek polnega delovnega časa.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da je tožena stranka kot delodajalec za vsakega delavca dolžna voditi evidenco delovnega časa (16. do 19. člen ZEPDSV), ki bi morala vsebovati tudi podatke o opravljenih urah v času nadurnega dela in podatke o bruto izplačilu za delo preko polnega delovnega časa.Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je treba dejstvo, da tožena stranka takšne evidence ni vodila, v skladu s pravilom o dokaznem bremenu šteti v škodo tožene stranke in ne tožnika. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik upravičen do plačila za delo ob nedeljah in praznikih v celotnem vtoževanem znesku, je zato pravilna.
ZDSS-1 v prvem odstavku 73. člena določa, v primeru, če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. Tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Ker vložnica ni ravnala skladno z zahtevo sodišča po dopolnitvi vloge, saj sodišču ni posredovala izpodbijane dokončne odločbe, je sodišče prve stopnje njeno vlogo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno kot nepopolno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001520
OZ člen 13, 13/2, 13/4, 190, 191, 197, 336, 336/1, 346. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1. ZUreP-1 člen 138, 138/1, 138/2, 138/3, 139. ZJS člen 1, 1/1, 57.
javni sklad - pojem gospodarske pogodbe - gospodarski subjekt - pridobitna dejavnost - gradnja komunalne infrastrukture - jezikovna razlaga zakonskega besedila - namenska razlaga zakonske določbe - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - splošni zastaralni rok - trdtiveno in dokazno breme - trditvena podlaga - priznana dejstva - neprerekane navedbe - pavšalni ugovor - (ne)sklepčnost tožbe - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - neupravičena obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - izognitev sili - zmotna uporaba materialnega prava - pripoznava tožbenega zahtevka - nedovoljene pritožbene novote - solidarna obveznost - stroški postopka - DDV - davčna stopnja
Opravljanje lokalnih javnih služb je bistveno širši pojem od "gradnje" in vključuje tudi obnovo in obratovanje.
191. člen OZ se ne uporabi, če je nekdo plačal, da bi se izognil sili. Beseda "sila" se je že doslej razlagala široko, kot neugodne posledice. Prav to pa je tožeča stranka trdila. V obnovo (v resnici pa gradnjo) kanalizacijskega omrežja se je tožeča stranka spustila zato, ker ji je grozilo, da bodo kupci stanovanj v X. zahtevali pogodbene kazni zaradi zamude pri pridobivanju uporabnega dovoljenja.
V obravnavanem primeru Pogodba ni zasledovala pridobitnih namenov, zaradi česar je potrebno v skladu z določbo četrtega odstavka 13. člena OZ zaključiti, da Pogodba ni gospodarska pogodba. Zanjo zato velja splošni petletni zastaralni rok (346. člen OZ).
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 420, 420/1, 420/1-1. ZGD-1 člen 405, 405/5, 522.
prisilna likvidacija - prenehanje družbe - nedelovanje poslovodstva - sodni register - po uradni dolžnosti začet postopek - razrešitev direktorja
Pritožnik ne izpodbija odločilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je zgoraj citirani sklep o prenehanju družbe zaradi več kot šestmesečnega nedelovanja njenega poslovodstva, pravnomočen. Prokuristka dolžnika je v vlogi z dne 27. 1. 2017 sama navedla, da je bil direktor družbe razrešen maja 2016. Ker je bila družba izbrisana iz sodnega registra s sklepom z dne 15. 12. 2016, je bila izbrisana več kot šest mesecev po nedelovanju uprave dolžnika.
Iz gornje obrazložitve je razvidno, da so zakonski pogoji za začetek postopek prisilne likvidacije nad dolžnikom izpolnjeni. Teh pogojev pa pritožnica ne more izpodbiti z navedbo o novi viziji dolžnika.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 88, 88/4.. ZPP člen 140, 140/1, 142.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pasivna legitimacija - podružnica tujega podjetja - nepravilno vročanje - osebna vročitev
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila osebno vročena. Skladno s 142. členom ZPP se vročitev najprej opravi po 140. členu istega zakona. Tako se po 1. odstavku 140. člena ZPP pisanje, če se tisti, ki mu ga je treba vročiti, ne najde v stanovanju, vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Poštna pošiljka z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je bila vročena prijatelju, ki je stanoval na istem naslovu, vendar pa ni bil član tožnikovega gospodinjstva. Kot je izpovedal zaslišan kot priča, tudi ni imel tožnikovega pooblastila za prevzem njegovih poštnih pošiljk, za katere je predvidena osebna vročitev. Ker vročitev izredne odpovedi ni bila pravilna, saj poštna pošiljka tožniku ni bila osebno vročena tudi po pravilih pravdnega postopka, ni mogoče šteti, da je rok za vložitev tožbe začel teči z dnem prevzema.
brezposelna oseba - zavarovanje za primer brezposelnosti - zavarovalna doba - davki in prispevki
ZUTD-A v 38. členu izrecno določa, da je ne glede na 68. člen (pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) zavarovanec iz 2. odstavka 69. člena ZUTD-A (načelo izkoriščenosti zavarovalne dobe), ki po prenehanju pravice do denarnega nadomestila ne izpolnjuje pogojev za starostno upokojitev po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, upravičen do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka največ dve leti ter je brezposelna oseba. Te določbe ni mogoče razlagati tako, da bi bilo potrebno pogoj starosti ali zavarovalne dobe izpolnjevati že ob priznanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost.To iz relevantnih določb o pravici do podaljšanega plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne izhaja. Potrebno je upoštevati, da 38. člen novele ZUTD-A samostojno določa pogoje za pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Bistveno je, da je zavarovanec brezposelna oseba in da mu ob prenehanju pravice do nadomestila za brezposelnost do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka največ dve leti. Takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi.
ZDR-1 člen 34, 45, 45/1, 83, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 154, 154/1.. ZOUTI člen 16, 21, 21/1, 21/1-19.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
V tem individualnem delovnem sporu je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu livar - specialist. Med strankama ni bilo sporno, da je spornega dne na svojem delovnem mestu pri stroju v delovni hali kadil, pri tem pa ga je zalotil nadrejeni delavec. Kajenje v delovnih halah oziroma zaprtih prostorih pri toženi stranki je bilo prepovedano tako na podlagi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI), kot tudi na podlagi 2. in 3. člena v času storjene kršitve pri toženi stranki veljavnih Navodil za zagotavljanje in spoštovanje prepovedi kajenja. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da tudi sankcija, izrečena v disciplinskem postopku, lahko pomeni predhodno pisno opozorilo v smislu prvega odstavka 85. člena ZDR-1, če iz nje to izrecno izhaja.
Delodajalec kajenje svojih delavcev med delovnim časom lahko dopušča (seveda v za to namenjenih prostorih), vendar to ni njegova zakonska dolžnost. V skladu z določbo prvega odstavka 154. člena ZDR-1 je namreč dolžan delavcem, ki delajo polni delovni čas, zagotavljati pravico (le) do (enega) odmora, ki traja 30 minut. Pritožbene navedbe, da bi morala tožena stranka tožniku kot strastnemu kadilcu na dve do tri ure zagotavljati (krajše) odmore za kajenje, so zato neutemeljene.
Neodvisna bančna garancija ni odvisna od temeljnega posla in praviloma razlogov, zaradi katerih je bila dana, sploh ne vsebuje. Pri presoji zlorabe pravic iz bančne garancije je tako treba upoštevati njen namen, kar pa je največkrat razvidno prav iz temeljnega posla.
Pravnih vprašanj izvedencu ni dopustno zastavljati; edino izjemo predstavlja situacija, ko je treba s pomočjo strokovnih ali poklicnih znanj ugotoviti dejstva, ki so potrebna za vsebinsko konkretizacijo nedoločnih pravnih pojmov, čeprav so v tem primeru pravila znanosti ali stroke pravnega značaja. Vendar je tudi tedaj pravno vrednotenje konkretnega dejanskega stanu na abstraktni dejanski stan in izpeljava pravne posledice, to je uporaba tako ugotovljenih pravil stroke glede na dejstva, ugotovljena v postopku, pridržana sodišču. Glede na obrazloženo vprašanje izvedencu "ali so podani pogoji, da tožena stranka unovči bančno garancijo za dobro izvedbo del...", kot je razvidno iz sklepa o postavitvi izvedenca z dne 26. 6. 2015, ni dopustno.
zdravljenje v tujini - vrnitev v prejšnje stanje - zdravniško potrdilo - narok
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da bi bila tožnica morala opravičen razlog za izostanek z naroka izkazati z zdravstvenim potrdilom na ustreznem obrazcu v skladu s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o opravičeni odsotnosti zaradi glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem. Kljub temu pa, glede na konkretne okoliščine primera, in sicer, da tožnice v postopku ni zastopal pooblaščenec, da je bilo njeno opravičilo in predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo podprto z zdravniškim potrdilom o tem, da se zaradi bolezni ne more udeležiti obravnave na sodišču, ki ga je sodišču posredovala pred opravo naloga, ugotavlja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje v skladu z drugim odstavkom 120. člena ZPP razpisati narok, kar pa ni storilo.
ZST-1 člen 34a, 34a/1. ZPP člen 41, 41/1, 42, 44, 44/2, 44/3, 337, 337/1.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor nepravilnosti odmere - določitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni zahtevki - označba vrednosti spornega predmeta v tožbi - odločanje o ugovoru
V postopku za plačilo in izterjavo neplačane takse (kot tudi v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse oziroma v pritožbenem postopku zoper sklep, izdan v zvezi s takim ugovorom) se sodišče (tako prve kot druge stopnje) ne sme več ukvarjati z vprašanjem, ali je bila v tožbi pravilno označena vrednost spornega predmeta, od katere je odvisna odmera sodne takse. Z vprašanjem pravilne vrednosti spornega predmeta, če bi bila kakorkoli sporna za toženo stranko, bi se moralo sodišče prve stopnje ukvarjati najkasneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari.
avtorska pravica - kršitev avtorske pravice - prosta uporaba avtorskega dela - video posnetek - objava video posnetka - sporočilo za javnost - spletna povezava v sporočilu za javnost - navedba vira in avtorstva - pridobitev informacij javnega značaja
Iz besedila objave tožene stranke na spletni strani www.X.si, kot tudi iz naslova časopisnega članka z dne 21. 4. 2010 je razvidno, da je vir omenjenega videoposnetka stran YouTube.
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da navedba točne URL povezave (linka) do mesta spornega videoposnetka, ki ni več delovala, v zvezi z navedbo vira v skladu z zahtevo tretjega odstavka 48. člena ZASP, v obravnavanem primeru ni odločilna.
Ker je bilo do objavljenega videoposnetka na spletni strani www.X.si mogoče dostopati le tako, da je uporabnik odprl spletno stran s člankom in tam nato predvajal video posnetek, v naslovu članka pa je bil naveden vir videoposnetka - spletna stran YouTube skupaj z navedbo, da gre za intervju, ki ga je predsednik A. umaknil z YouTuba, je bilo po oceni pritožbenega sodišča s tem v obravnavanem primeru zadoščeno pogoju navedbe vira po tretjem odstavku 48. člena ZASP.
V prehodnem obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2019 pridobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine ob dopolnjenih 20 letih pokojninske dobe pod pogojem starosti, določenim v tretjem odstavku 27. člena ZPIZ-2. V letu 2014 je tako pridobil to pravico zavarovanec, ki je dopolnil 20 let pokojninske dobe in 64 let starosti. Pogoj starosti in pokojninske dobe sta določena kumulativno, kar pomeni, da mora zavarovanec za priznanje pravice izpolnjevati oba pogoja hkrati. Tožnik ne izpolnjuje pogoja starosti. Do dneva vložitve zahtevka je dopolnil 58 let starosti ne pa potrebnih 64 let starosti v letu 2014, ki se zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
višina izrečene kazni - pogojna obsodba - uporaba omilitvenih določil
Pritožba ne navaja nobenih tehtnih razlogov, ki bi utegnili vplivati na spremembo prvostopne odločbe o kazenski sankciji; še več, pritožbena navajanja obteževalnih okoliščin, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo, je v nasprotju s pritožbenim predlogom za izrek nepogojne kazni zapora petih mesecev. Pritožba spregleda, da je za kaznivo dejanje, ki ga je storil obdolženec, zagrožena kazen od šestih mesecev zapora do deset let zapora. Predlagano kazen bi zato moralo pritožbeno sodišče izreči ob uporabi omilitvenih določil. 50. člen KZ-1 določa, da sme sodišče storilcu odmeriti kazen pod mejo, ki je predpisana z zakonom, če zakon določa, da se sme storilec mileje kaznovati ali če ugotovi posebne okoliščine, ki utemeljujejo izrek omiljene kazni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00000974
OZ člen 15, 22, 24, 24/1. ZIZ člen 272.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - sklenitev pogodbe - ponudba - katalogi in oglasi - vabilo k ponudbi - bistvene sestavine pogodbe - licenčna pogodba - pogodba za retransmisijo TV programov
Bistvena elementa pogodbe o retransmisiji sta predmet (delen prenos pravice izkoriščanja) in cena (nadomestilo, ki se plača za retransmisijo). Ključen je torej dogovor o tem, katere programe bi lahko po sklenitvi pogodbe upnik predvajal in za kakšno ceno.
Materialnopravna razlika med katalogom oziroma oglasom v smislu 24. člena OZ in ponudbo v smislu 22. člena OZ je v tem, da je ponudba naslovljena na določeno osebo, katalog oziroma oglas pa je naslovljen na nedoločeno število oseb.
ZDR-1 člen 34, 36, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - stroški prevoza na delo in z dela - goljufija - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Pritožnik v pritožbi uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati z njegove strani predlagano pričo za ugotovitev odločilnega dejstva, kje je tožnik prebival v spornem obdobju oziroma, od kod je prihajal na delo. Sodišče prve stopnje je izvedbo tega dokaza zavrnilo z obrazložitvijo, da verjetno drugačna izpoved te priče ne bi privedla do drugačne odločitve v sporu, saj je treba upoštevati, da je navedena priča tožnikova partnerica in ima tako nedvomno interes za uspeh tožnika v postopku. Takšno stališče sodišča prve stopnje predstavlja nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno, s katero je bila tožniku kršena pravico do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZKP člen , 365, 371, 371/1, 371/1-11.. KZ-1 člen 57, 57/3.
poseben pogoj v pogojni obsodbi - rok za izpolnitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost izreka sodbe - nejasnost razlogov sodbe - ujemanje pisno izdelane sodbe s sodbo, ki je bila razglašena
Izrek in razlogi sodbe so popolnoma nejasni, saj je določitev časovnega roka, v katerem je obdolženi dolžan izpolniti s pogojno obsodbo naloženo mu obveznost, nujen sestavni del izreka, o tem pa mora sodba imeti tudi ustrezne razloge.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Pravilna je ugotovitev, da je dokazan utemeljen organizacijski razlog, ki ni navidezen, zaradi česar je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zato je tožena stranka tožnici zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj je bistveno, da je bila pri toženi stranki dejansko izvedena reorganizacija z ukinitvijo delovnega mesta tožnice, zaradi česar je potreba po njenem delu prenehala.
ZDR-1 člen 73, 129, 222.. ZDR člen 7, 7/2, 72, 238.. OZ člen 82, 82/1.. - člen 77.
dodatek za delovno dobo - poslovodna oseba
V prvem odstavku 6. člena pogodbe o zaposlitvi je bila določena osnovna bruto plača v znesku 2.900,00 EUR, tožniku pa so skladno z drugim odstavkom tega člena pripadali še del plače za delovno uspešnost, dodatki, povračilo stroškov, nadomestilo plače ter regres skladno s to pogodbo oziroma kolektivno pogodbo za trgovinsko dejavnost. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila glede na tak zapis v pogodbi o zaposlitvi tožena stranka tožniku dolžna na dogovorjeno osnovno plačo obračunati še dodatek na delovno dobo.
preživnina otroka - sprememba višine preživnine - spremenjene razmere - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - podedovano premoženje - način življenja preživninskega zavezanca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je toženec v času po prejšnji določitvi preživnine prejel dediščino v vrednosti 50.000,00 EUR. Kljub temu je zaključilo, da se obseg toženčevega premoženja ni spremenil. Navedlo je, da je res dedoval, vendar pa je že v času prejšnje določitve preživnine razpolagal z znatnimi prihranki. Takšen zaključek je notranje nelogičen. Če je imel tožnik v času prejšnjega sojenja prihranke (po oceni sodišča okoli 30.000,00 EUR) sedaj pa ima še dediščino, se je njegovo premoženje povečalo za dediščino oziroma za 50.000,00 EUR. Napačno tudi ni presojalo tožnikove trditve, da način toženčevega življenja izkazuje, da razpolaga z bistveno več premoženja kot sam zatrjuje, na kar kažejo nekatera indikatorna dejstva (avtomobil, potovanja) in tudi toženčevo poslovanje preko računov otrok in predvsem preko njegovega računa pri UniCredit bank. Dejansko stanje glede zatrjevane spremenjene toženčeve zmožnosti za preživljanje tožnika je tako ostalo nepopolno ugotovljeno.