neizrabljen tedenski počitek - misija - tujina - vojska - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Kljub naravi dela na misiji, zvišani stopnji ogroženosti oziroma nevarnosti zaradi opravljanja nalog na kriznih območjih, delavcem pripada tedenski počitek v trajanju 24 ur, česar pa tožena stranka tožniku ni zagotavljala.
Upoštevajoč ustaljeno sodno prakso gre v primeru nadomestila za neizkoriščene dneve tedenskega počitka pripadnikov na misiji v tujini za posebno odškodnino, glede katere ni potrebno ugotavljati elementov odškodninske obveznosti. Pri odškodnini za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre torej za odškodnino za premoženjsko škodo, do katere je upravičen delavec, ker ni mogel izrabiti prostih dni počitka. Pripadnik Slovenske vojske je torej upravičen do odškodnine, ki je za vsak dan neizkoriščenega počitka enaka vrednosti 8-urnega delovnika.
Neodvisna bančna garancija ni odvisna od temeljnega posla in praviloma razlogov, zaradi katerih je bila dana, sploh ne vsebuje. Pri presoji zlorabe pravic iz bančne garancije je tako treba upoštevati njen namen, kar pa je največkrat razvidno prav iz temeljnega posla.
Pravnih vprašanj izvedencu ni dopustno zastavljati; edino izjemo predstavlja situacija, ko je treba s pomočjo strokovnih ali poklicnih znanj ugotoviti dejstva, ki so potrebna za vsebinsko konkretizacijo nedoločnih pravnih pojmov, čeprav so v tem primeru pravila znanosti ali stroke pravnega značaja. Vendar je tudi tedaj pravno vrednotenje konkretnega dejanskega stanu na abstraktni dejanski stan in izpeljava pravne posledice, to je uporaba tako ugotovljenih pravil stroke glede na dejstva, ugotovljena v postopku, pridržana sodišču. Glede na obrazloženo vprašanje izvedencu "ali so podani pogoji, da tožena stranka unovči bančno garancijo za dobro izvedbo del...", kot je razvidno iz sklepa o postavitvi izvedenca z dne 26. 6. 2015, ni dopustno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00000175
ZPP člen 411, 411/1. ZZZDR člen 106. ZIZ člen 272, 272/2.
začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - izdaja regulacijske začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - ogroženost otroka - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - uveljavitev terjatve v tujini
Okoliščine, da je nasprotna udeleženka ruska državljanka, da je tam sedaj poročena in bo (oziroma je) rodila otroka, da ima v Rusiji starše in stanovanje, mladoletnemu A. ne predstavljajo nobene nevarnosti. Tudi sama okoliščina, da je v letu 2012 nasprotna udeleženka dečka brez predlagateljevega soglasja zadržala v Rusiji, na nevarnost pet let kasneje ne kaže, skupaj z drugimi relevantnimi okoliščinami pa je bila že v pravnomočno zaključenem postopku zaradi zaupanja A. v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov skrbno pretresena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001363
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-7, 437, 437/1, 451, 452, 453, 453a, 453a/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - pritožbene novote - prehajanje trditvenega in dokaznega bremena - domneva priznanja dejstev - zavrnitev dokaznih predlogov - verodostojna listina - sodba na podlagi pripoznave - dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugoditev zahtevku - nebistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vseeno je ali je toženi stranki plačilo naloženo s potrditvijo dajatvenega dela sklepa o izvršbi ali z ugoditvijo zahtevku v pravdi.
V sodbi na podlagi pripoznave se ne presoja ne resničnosti zahtevka ne njegove materialnopravne utemeljenosti. Sam napačen zaključek, da je nastopil učinek pripoznave in poimenovanje odločbe "sodba na podlagi pripoznave" je tako za pravilnost odločitve irelevanten.
Postopek osebnega stečaja ne predstavlja okoliščine, ki bi izključevala določitev posebnega pogoja povrnitve škode v pogojni obsodbi. Odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja ne učinkuje za terjatve z naslova obveznosti po posebnem pogoju v pogojni obsodbi.
ZDR-1 člen 85, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zagovor - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih
Tožniku je ustvarjal fiktivne zaloge, s tem ko je količinsko in vrednostno v računalniški program vnesel napačne podatke računov in dobavnic (skupaj 9 dobavnic) dobavitelja s. p., s čemer je huje kršil organizacijski predpis. Šlo je za ponavljajoča se ravnanja in ne morda slučajno napako. Tožnikova ravnanja imajo vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin iz 235. člena KZ-1, pri čemer pa je tožnik tudi kršil določila 33. člena ZDR-1, saj mora delavec delo vestno opravljati skladno s pogodbo o zaposlitvi in upoštevati tudi navodila in zahteve delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz delovnega razmerja in se tudi vzdržati ravnanj, ki jim materialno ali moralno škodujejo. Delavec lahko odkloni opravljanje dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev, kot to določa 34. člen ZDR-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Pravilna je ugotovitev, da je dokazan utemeljen organizacijski razlog, ki ni navidezen, zaradi česar je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zato je tožena stranka tožnici zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj je bistveno, da je bila pri toženi stranki dejansko izvedena reorganizacija z ukinitvijo delovnega mesta tožnice, zaradi česar je potreba po njenem delu prenehala.
Kljub temu, da je tožniku opravljanje kmetijske dejavnosti v spornem obdobju predstavljalo edini ali glavni poklic, zaradi ne lastništva, solastništva oz. zakupa kmetijskih obdelovalnih površin, niti ni mogel biti zavarovanec starostnega zavarovanja kmetov. Zato ni izpolnjen dejanski stan, da bi se mu lahko v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba vštelo vtoževano obdobje dela na kmetiji, ki je bila v lasti staršev. Ker ni izpolnjen nobeden od pogojev iz 164. člena ZPIZ-83 v zvezi s 17. členom SZK, je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih upravnih aktov utemeljeno zavrnjen in posledično tudi vtoževani čas iz naslova starostnega zavarovanja kmetov.
preživnina otroka - sprememba višine preživnine - spremenjene razmere - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - podedovano premoženje - način življenja preživninskega zavezanca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je toženec v času po prejšnji določitvi preživnine prejel dediščino v vrednosti 50.000,00 EUR. Kljub temu je zaključilo, da se obseg toženčevega premoženja ni spremenil. Navedlo je, da je res dedoval, vendar pa je že v času prejšnje določitve preživnine razpolagal z znatnimi prihranki. Takšen zaključek je notranje nelogičen. Če je imel tožnik v času prejšnjega sojenja prihranke (po oceni sodišča okoli 30.000,00 EUR) sedaj pa ima še dediščino, se je njegovo premoženje povečalo za dediščino oziroma za 50.000,00 EUR. Napačno tudi ni presojalo tožnikove trditve, da način toženčevega življenja izkazuje, da razpolaga z bistveno več premoženja kot sam zatrjuje, na kar kažejo nekatera indikatorna dejstva (avtomobil, potovanja) in tudi toženčevo poslovanje preko računov otrok in predvsem preko njegovega računa pri UniCredit bank. Dejansko stanje glede zatrjevane spremenjene toženčeve zmožnosti za preživljanje tožnika je tako ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZDR-1 člen 73, 129, 222.. ZDR člen 7, 7/2, 72, 238.. OZ člen 82, 82/1.. - člen 77.
dodatek za delovno dobo - poslovodna oseba
V prvem odstavku 6. člena pogodbe o zaposlitvi je bila določena osnovna bruto plača v znesku 2.900,00 EUR, tožniku pa so skladno z drugim odstavkom tega člena pripadali še del plače za delovno uspešnost, dodatki, povračilo stroškov, nadomestilo plače ter regres skladno s to pogodbo oziroma kolektivno pogodbo za trgovinsko dejavnost. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila glede na tak zapis v pogodbi o zaposlitvi tožena stranka tožniku dolžna na dogovorjeno osnovno plačo obračunati še dodatek na delovno dobo.
Odgovornost fizične osebe je sicer res neomejena in solidarna, vendar le subsidiarna. To pomeni, da fizična oseba odgovarja solidarno (poleg družbe) in neomejeno (z vsem premoženjem) šele, če obveznosti ne izpolni družba, kot primarni dolžnik. Tožnik bi torej moral za vzpostavitev solidarne in neomejene odgovornosti fizične osebe pozvati toženo stranko k izpolnitvi obveznosti. Če družba obveznosti ne bi izpolnila, bi zanje solidarno odgovarjala fizična oseba z vsem svojim premoženjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003984
ZGD-1 člen 31, 31/2.. ZPP člen 76, 76/1, 76/2.. ZDR-1 člen 5, 5/2, 177, 182, 182/1.
podružnica tujega podjetja - pravdna stranka - stvarna legitimacija - odškodninska odgovornost delavca - zavarovalni zastopnik
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da glede na to, da ZDR-1 podružnico tujega podjetja opredeljuje kot delodajalca, je s tem podana stvarna legitimacija podružnice tujega podjetja. Pravilo je, da gre v individualnem delovnem sporu za spor med delavcem in delodajalcem. Delodajalec je naproti delavcu pravi upnik oziroma pravi dolžnik. Ker je podružnica tujega podjetja stvarno legitimirana, je avtomatično tudi procesno legitimirana. Iz tega sledi, da je v 5. členu ZDR določena ena od izjem, ki jih predvideva drugi odstavek 76. člena ZPP"
Toženec (zavarovalni zastopnik) je tožnici odškodninsko odgovoren za plačilo zneskov premij, ki jih je od zavarovancev prejel v gotovini, pa te ni takoj odvedel tožnici.
ZDR je v 1. odst. 182. čl. določal, da delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. To pomeni, da morajo biti podani elementi odškodninske obveznosti, kot jih določa OZ. Glede na vsebino navodila z dne 18. 7. 2012 (v tem navodilu je zavarovalnim zastopnikom dana dodatna možnost, da zavarovancem plačilo prvega obroka premije ponudijo s položnico oz. UPN obrazcem) v primeru neplačila premije s strani zavarovanca pri tožencu ni podan element protipravnega ravnanja, zato ne more biti tožnici odškodninsko odgovoren. Sodišče prve stopnje se o vprašanju obstoja elementov odškodninske odgovornosti ni opredelilo in je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožencu naložilo plačilo le na podlagi navodila tožnice z dne 18. 7. 2012. Ker tudi tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje elementov odškodninske odgovornosti ni dokazala, je njen zahtevek za terjatve iz naslova neplačanih premij s položnico (UPN obrazcem) neutemeljen.
ZObr člen 97f, 98c.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.. ZZZ člen 47, 47/3.. ZSPJS člen 40, 40/2.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dneve tedenskega počitka pripadnikov na misiji v tujini gre za posebno odškodnino, glede katere ni potrebno ugotavljati elementov odškodninske obveznosti. Pri odškodnini za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za odškodnino za premoženjsko škodo, do katere je upravičen delavec, ker ni mogel izrabiti prostih dni počitka. Pripadnik Slovenske vojske je torej upravičen do odškodnine, ki je za vsak dan neizkoriščenega počitka enaka vrednosti 8-urnega delovnika.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00000018
ZPP člen 11, 185, 185/1, 187, 187/1, 187/2, 191, 211, 211/2, 205, 206. OZ člen 336, 346, 352, 352/2. ZGD-1 člen 503, 503/1, 503/2, 503/3, 503/4.
sprememba tožbe na naroku za glavno obravnavo - subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani - smotrnost spremembe tožbe - naknadno sosporništvo - zloraba procesnih pravic - prekinitev postopka - družbeniška tožba - zastaranje
Ne prvotna tožena stranka ne nova tožena stranka privolitve nista podali. Teh zakonsko zahtevanih soglasij sodišče prve stopnje ne more nadomestiti s svojo odobritvijo tako kot pri objektivni spremembi tožbe (prim. prvi odstavek 185. člena ZPP). Prav tako za subjektivno spremembo tožbe ne pride v poštev določba o privilegirani spremembi tožbe (186. člen ZPP). Tudi pri naknadnem sosporništvu je zahtevano soglasje novega toženca, katerega sodišče s svojim sklepom ne more nadomestiti.
Prekinitev postopka je mogoča le v zakonsko predvidenih primerih (prim. 205. in 206. člen ZPP) in ni v dispoziciji strank.
Najpomembnejša zahteva za uporabo družbeniške tožbe je njena subsidiarnost. Ta je izražena preko dolžnosti izčrpati možnosti, ki jih ima na voljo družbenik za razčiščevanje nastalih spornih situacij znotraj družbe in so predpisane v drugem odstavku 503. člena ZGD-1. Družbeniško tožbo je treba uveljavljati za račun družbe, v katerem ima tožeča stranka položaj družbenika.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 116.. ZPIZ-1 člen 101, 102.. ZZRZI člen 40, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - III. kategorija invalidnosti
Tožena stranka je ukinila delovno mesto, na katerem je bila razporejena tožnica, zaradi česar je podan organizacijski razlog, zaradi katerega je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Tožena stranka je spoštovala določbe ZPIZ-1 oz. ZPIZ-2 in ZZRZI, saj tožnici glede na omejitve iz odločbe ZPIZ utemeljeno ni mogla ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Pridobila je tudi mnenje komisije po 103. členu ZPIZ-1, da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 in 40. člena ZZRZI. Ob obstoju poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi je tako izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izpodbijane pogodbe o zaposlitvi, to je, da je ta podana v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - bistvena kršitev določb postopka - razlogi od odločilnih dejstvih
V skladu z napotilom pritožbenega sodišča se je sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju v zvezi s pravočasnostjo izredne odpovedi sicer opredelilo do nepodpisanega vabila na zagovor. Ocenilo je, da predstavlja sporna listina morda eno od delovnih variant (osnutkov), ki jih je pripravila tožena stranka v zvezi z vabilom tožnice. Ker pa predmetna listina ni podpisana, je po oceni sodišča prve stopnje ni mogoče šteti za verodostojno. Sodišče pri tem ni upoštevalo trditev tožnice in njene izpovedbe, da ji je vabilo na zagovor, ki sicer ni podpisano, zakoniti zastopnik tožene stranke predložil (izročil) na sestanku 29. 10. 2013. Okoliščina, da gre za nepodpisano listino, še ne pomeni, da ji vabilo ni bilo predloženo (izročeno). V ponovnem sojenju je sodišče prve stopnje sicer soočilo tožnico in zakonitega zastopnika tožene stranke, pri čemer ni dokazno ocenilo nasprotujočih si izpovedb strank v zvezi s predložitvijo oziroma izročitvijo nepodpisanega vabila na zagovor. Gre za enega od odločilnih dejstev, ki v sodbi nima razlogov, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
vračilo stroškov izobraževanja - denarna kazen - tujec - delovno dovoljenje - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razvezni pogoj - neupravičena obogatitev
Pravdni stranki sta 15. 10. 2009 sklenili pogodbo o zaposlitvi za čas veljavnosti delovnega dovoljenja. Pogodba je bila sklenjena za delovno mesto zdravnika oftalmologa za določen čas s polnim delovnim časom, skladno z veljavnim delovnim dovoljenjem. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bila pogodba o zaposlitvi z dne 15. 10. 2009 sklenjena z razveznim pogojem, ki se izpolni v primeru, če tožena stranka ne izpolni vseh pogodbenih obveznosti oziroma ne pridobi delovnega dovoljenja za zaposlitev po tej pogodbi v roku sedmih mesecev od dneva podpisa pogodbe, torej do 15. 5. 2010. Pogodba je bila veljavna in pod razveznim pogojem sklenjena glede obveznosti pridobitve dovoljenja tožene stranke za opravljanje dela v Republiki Sloveniji, del pogodbe o zaposlitvi pa je bil sklenjen z odložnim pogojem, to je z nastopom dela tožene stranke. Zato je po poteku sedem mesečnega roka nastal pravni položaj, ko je tožeča stranka utemeljeno zahtevala vračilo stroškov, ki jih je imela v zvezi z izvrševanjem pogodbe o zaposlitvi.
Denarna kazen je bila sklenjena oziroma dogovorjena za primer, da bi tožena stranka pridobila zdravniško licenco za delo v Republiki Sloveniji, pa potem ne bi hotela opravljati dela zdravnika specialista oftalmologa oziroma, v primeru, če ne bi pričela opravljati dela, v roku, kot ga določa pogodba. Do tega pravnega položaja v času sedmih mesecev, za kolikor je bila sklenjena pogodba, ni prišlo, zato ni nastala obveznost tožene stranke, da bi pričela z delom. Pogodba o zaposlitvi tudi ni več veljala v času, ko je tožena stranka pridobila licenco, zato v nobenem primeru, niti za čas do 15. 5. 2010 niti po 18. 10. 2012, ni podlage za plačilo denarne kazni.
nadurno delo - voznik tovornega vozila - mobilni delavci - delovni čas - evidenca
Glede na to, da je tožena stranka v dokaznem postopku predložila vse listine o delu, ki jih je bila tudi dolžna voditi - evidenco delovnega časa za tožnika na podlagi določil Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti in ZDCOPMD, je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku (upoštevajoč izpise iz voznikove kartice, potne naloge, evidenco delovnega časa za tožnika) ugotovilo, da tožnik ni opravil nadur v vtoževanem obdobju, temveč je imel celo manko ur, zato je pravilno v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo.