odlog izvršbe na predlog tretjega - verjetnost obstoja izvršbo preprečujoče pravice na predmetu izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - narok v postopku izdaje začasne odredbe
Ker mora sodišče, v kolikor odloča po drugem odstavku 73. člena ZIZ ugotoviti le, ali obstoji verjetnost obstoja pravice tretjega in nastanka nenadomestljive škode, tretji pa je, kot je razbrati iz izpodbijanega sklepa, v predlogu za odlog izvršbe substanciranao zatrjeval dejstva o obstoju svoje pravice na predmetu izvršbe, sodišče druge stopnje meni, da dejstvo, da sodišče prve stopnje naroka ni opravilo, na pravilnost izpodbijane odločitve ni vplivalo. Ali so navedena dejstva resnična oziroma ali so dokazi, ponujeni v podkrepitev teh trditev, tudi sposobni dokazati utemeljenost teh trditev, pa ni predmet presoje izvršilnega sodišča, temveč predmet nadaljnjega morebitnega pravdnega postopka za nedopustnost izvršbe.
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se mora zaznamovati v zemljiški knjigi. Učinek takšne zaznambe je, da učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.
Znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak je treba uveljavljati z oblikovalnim zahtevkom. V času, ko so tožniki vložili tožbo (v letu 2007), je bila sodna praksa drugačna, saj je dopuščala dajatvene zahtevke brez predhodnega oblikovalnega zahtevka, zato tožnikom ni mogoče očitati neskrbnosti pri oblikovanju zahtevka.
Tek rokov je določen z določbami 110. do 112. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ. Le v kolikor bi se rok iztekel na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, bi se skladno s četrtim odstavkom 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Prazniki torej vplivajo na tek roka le, če sovpadajo z zadnjim dnem roka, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre, saj 4. 11. 2016 ni praznik ali drug dela prosti dan. Zato pritožba z izpostavljanjem, da ji je bil zaradi štirih dela prosti dni skrajšan rok za pritožbo, zaključka o prepoznosti rednega ugovora zoper sklep o izvršbi, ne more izpodbiti.
BankaA d. d. se je v postopku poenostavljenje prisilne poravnave nad toženo stranko odpovedala zavarovanju svoje terjatve v znesku 162.555,99 EUR in je tako ta njena terjatev postala navadna terjatev. Kot navadna terjatev pa bo plačana (le) v deležu in rokih, kot jih je določilo Okrožno sodišče v Celju v 1. točki sklepa St 211/2014 z dne 1. 7. 2014 (A 2), ne pa v celoti.
igre na srečo - bruto plača - plačilo razlike plače - napitnina
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da iz ZIS ne izhaja, da se celoten znesek napitnin izplača zaposlenim, pač pa le, da se v celoti nameni za plače. To pomeni, da se iz prihodka delodajalca, ki ga mora v celoti nameniti za plače zaposlenih, krije vse, kar mora delodajalec plačati kot strošek plače.
premoženjska razmerja med zakoncema - razveza zakonske zveze - prenehanje življenjske skupnosti - preživnina - pravica do preživnine - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - zavrženje tožbe
Obravnavana tožba je bila vložena po poteku prekluzivnega roka. Sodišče prve stopnje je na podlagi 274. člena ZPP lahko zavrglo tožbo, ker prvi odstavek 81.a člena ZZZDR posebej govori o tožbi in roku za tožbo.
spor o pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - gospodarski spor - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Tožeča stranka je fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni gospodarski subjekt, niti nobeden od drugih subjektov, določenih v 481. in 482. členu ZPP. Zato konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija (kriterija strank) za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih. Pristojnost Okrožnega sodišča tudi ni podana po določbah 483. in 484. člena ZPP, ki določajo objektivne kriterije za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih. Gre torej za civilno zadevo, za obravnavanje katere je glede na vrednost spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR (prvi odstavek 30. člena ZPP), in glede na sedež tožene stranke (prvi odstavek 47. člena ZPP), stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00002439
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 25. ZPP člen 47.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - stranska intervencija - nasprotna tožba - jamčevanje za stvarne napake - garancija - zahtevek iz naslova garancije - klavzula o pristojnosti
Pritožnik (sicer proizvajalec) nastopa le kot stranski intervenient, ki pa ni stranka postopka in ne zahteva pravnega varstva zase, ampak za stranko, ki se ji je pridružil in je tako le njen pomočnik. Tako lahko deluje le v okvirih, ki jih postavita pravdni stranki s svojimi zahtevki in ugovori.
Določbe o pristojnosti nizozemskega sodišča iz klavzule 7 poglavja 5 Evropskega garancijskega priročnika ni moč šteti kot dogovora o pristojnosti po 25. členu Uredbe EU št. 1215/2012, ki bi bil upošteven z vidika predmetnega postopka, saj izdajatelj Evropskega garancijskega priročnika ni stranka tega postopka, prav tako v postopku po nasprotni tožbi ne gre za spor na podlagi Evropskega garancijskega priročnika.
Iz garancije tožene stranke (prodajalca), ki jo je ta izročila tožeči stranki (kupcu) skupaj z žigosanima in podpisanima računoma za obe sporni tovorni vozili, izhaja, da jo kupcem zagotavlja prav tožena stranka, zato njena garancija v razmerju do tožeče stranke (kupca) predstavlja samostojno pravno zavezo, pritožbene navedbe o tem, da garancija, ki jo je izdala tožena stranka kot prodajalec, ne zavezujejo proizvajalca (pritožnika), pa z vidika predmetne zadeve niso relevantne, saj tožeča stranka v postopku z nasprotno tožbo ne uveljavlja zahtevkov proti proizvajalcu.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načrt prve razdelitve
ZFPPIPP izrecno nalaga upravitelju, da mora sodišču predložiti načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase v osmih dneh po prejemu kupnine za premoženje, ki spada v to posebno razdelitveno maso (osmi odstavek 371. člena ZFPPIPP), kar utemeljuje sklep, da se je s plačilom kupnine formirala posebna stečajna masa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002135
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost - objektivna ali krivdna odgovornost - krivdna odgovornost - sprehajalne poti - razpravno načelo
Ne glede na krivdo se skladno z drugim odstavkom 131. člena OZ odgovarja za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico. Hoja ni taka dejavnost. Pa tudi sprehajalna površina, čeprav morda slabo vzdrževana in neurejena, ni stvar, iz katere bi izvirala neobičajno velika nevarnost za nastanek hujše škode. Zato pride v poštev le subjektivna odškodninska odgovornost toženk.
V pravdnem postopku pravica strank do dokazovanja ni neomejena. Velja razpravno načelo: sodišče lahko ugotavlja le tista dejstva, ki jih zatrjujejo pravdne stranke, in le z dokazi, ki jih predlagajo stranke
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 131, 159, 161, 162.. ZUTD člen 140.. OZ člen 169, 190, 193.
redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - sodna razveza - denarno povračilo - nadomestilo plače - regres za letni dopust - dolžnikova zamuda
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je reparacijski zahtevek (zahtevek za priznanje pravic za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) po naravi podoben zahtevku za povračilo škode ter se pri tem ustrezno sklicevalo na 169. člena OZ, da je oškodovanec upravičen do odškodnine v znesku, ki je potreben, da postane njegov položaj takšen, kakršne bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. Tožnica je zato upravičena do plačila plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (pri čemer posebej izpostavlja regres za letni dopust), kot da bi v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dejansko delala. To ne velja le za glavne, ampak tudi za stranske terjatve iz delovnega razmerja. To pomeni, da tožena stranka ni mogla priti v zamudo s plačilom prejemkov iz delovnega razmerja kdaj kasneje, pač pa takoj naslednji dan po njihovi zapadlosti. Za presojo nastanka zamude s plačilom torej ni odločilno, da tožnica v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dejansko ni delala, temveč je dosegla priznanje delovnega razmerja na sodišču.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00001726
KZ-1 člen 86, 86/1, 300, 300/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. ZIKS-1 člen 202, 202/3, 202/3-1, 214, 214/1, 214/2, 235, 235/1, 235/4, 240.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - pravosodni policist - oseba, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij - pooblaščena uradna oseba
Temeljna naloga pravosodnih policistov je naloga varovanja in nadzora obsojencev, ki prestajajo kazen zapora v Zavodih za izvrševanje kazni zapora.
Zatrjevanje kraja storitve kaznivega dejanja (ZPKZ), statusa oškodovanca (pravosodni policist) in groženj obsojenca med prestajanjem kazni zapora v opisu kaznivega dejanja v obtožnem aktu predstavlja zadostno konkretizacijo zakonskega znaka "resne grožnje z napadom osebe, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij".
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - milejši ukrep - ambulantno zdravljenje - stroški postopka prisilne hospitalizacije - kritje stroškov iz sredstev sodišča
Sodišče prve stopnje je imelo v mnenju izvedenca podlago za ugotovitev, da drugačna oblika zdravljenja v tem trenutku ni mogoča, saj je udeleženka do svojega bolezenskega stanja neuvidevna in bi zdravljenje prekinila. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča pritožnica zato pri drugih oblikah zdravljenja ne bi bila sposobna sodelovati, čeprav v pritožbi izkazuje pripravljenost na ambulantno zdravljenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000796
OZ člen 87, 96, 168, 168/2, 190, 346, 349, 352. ZFPPIPP člen 249. ZGD-1 člen 263.
neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - prejemnik koristi - korist - korist okoriščenega - odškodnina - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - nepravilna uporaba materialnega zakona - pravna podlaga - pravno odločilna dejstva - zastaranje - stečajni postopek - pravne posledice začetka stečajnega postopka - zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika - stečajni dolžnik - stečajni upravitelj
Kadar sodišče ugotovi, da neupravičeno obogatena oseba ob izdaji sodbe (to pa je enako ob zaključku glavne obravnave) koristi nima več, mu vračila te koristi ne more naložiti na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi, ni pa ovir za ugoditev zahtevku po drugi, zlasti odškodninski podlagi.
ZFPPIPP določa, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka. Namen te določbe je, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka in stečajnemu upravitelju omogoča, da se seznani s terjatvami in poskrbi za njihovo uveljavitev. Odškodninska terjatev tožeče stranke do toženca je nastala z dnem nastanka škode, zato gre za terjatev stečajnega dolžnika do toženca in je treba določbo o zadržanju zastaranja po ZFPPIPP uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
Namen izvršilnega postopka je v prisilni izvršitvi terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, ki se v primeru denarnih terjatev opravi s sredstvi izvršbe, taksativno navedenimi v 30. členu ZIZ. Ker je bilo edino predlagano in dovoljeno izvršilno sredstvo uspešno, kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje in kar pritožbeno ni izpodbijano, je pritrditi sodišču prve stopnje, da je bil s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve, torej dne 28. 10. 2016, izvršba s tem izvršilnim sredstvom končana. Ker iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo sredstvo s prenosom denarne terjatve edino izvršilno sredstvo, ki je bilo v teku in ker je prisilna izvršitev denarne terjatve možna samo s predvidenimi izvršilnimi sredstvi, katerih dovolitev mora upnik predlagati (prvi odstavek 2. člena ZIZ, tretji odstavek 34. člena ZIZ), je pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je bil s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve ustavljen tudi izvršilni postopek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Predmet spora je redna odpoved iz poslovnega razloga z dne 2. 3. 2016, s katero je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto skladiščnik. Ključna okoliščina za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odpovedi je, da mu je tožena stranka že 22. 9. 2016 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz istega poslovnega razloga, za isto delovno mesto, identične vsebine, le datum odpovedi je spremenjen. Enkrat že odpovedane pogodbe o zaposlitvi ni mogoče znova zakonito odpovedati. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 2. 3. 2016 nezakonita.
smrt tožeče stranke - zastopanje stranke po odvetniku - kolizija interesov - stranska intervencija - pritožba stranskega intervenienta - volilojemnik - dediči stranke
Pritožba predlagatelja stranske intervencije je dopustna, ker tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje predlog za stransko intervencijo zavrnilo, bi pritožbeno sodišče moralo odločati o pritožbi stranskega intervenienta zoper sklep o prekinitvi, ker drugi odstavek 200. člena ZPP določa, da do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti.
Iz trditvene podlage toženca izhaja, da je v zapuščinskem postopku sporno, ali bo dedovanje oporočno ali zakonito, zato se še ne ve, ali je pooblaščenec tožnice oporočni dedič in zato stranka postopka. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevana kolizija interesov glede pooblaščenca tožnice ni izkazana. Če (je) bo pooblaščenec tožnice oporočni dedič, bo lahko vstopil v pravdo kot stranka, če pa ni dedič, mora kot pooblaščeni odvetnik v postopku varovati interese dedičev in volilojemnika, kot mu to nalaga ZOdv.
ZST-1 člen 34. ZPP člen 105, 105/3, 105a, 105a/1, 105a/2.
neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe
Izostanek plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, in v katerem jo pouči o posledicah neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, za posledico fikcijo umika pritožbe.
ZD člen 10, 10/2, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1. ZZZDR člen 12, 12/2. ZUP člen 147.
obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti - napotitev na pravdo - pravica do vdovske pokojnine - predhodno vprašanje
Odločba ZPIZ o vdovski pokojnini predstavlja le eno od dokaznih listin, ki jo je prvo sodišče presojalo skupaj z vsemi ostalimi relevantnimi dokazi oziroma okoliščinami pri odločanju o vprašanju, pravico katere stranke je šteti za manj verjetno zaradi napotitve na pravdo. Tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, je to dolžan dokazati.