DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004523
ZDR člen 184, 200. OZ člen 131, 131/1. ZVZD-1 člen 5, 7, 7/2, 9. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 92.
Tožnik se je poškodoval pri zapiranju pokrova zabojnika. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik prispeval k nastanku škodnega dogodka v obsegu 75 %. Tožnik je sicer res lahko prvo toženo stranko seznanil z omejitvami in delo v skrajnem primeru tudi odklonil, vendar mu zaradi tega ni mogoče očitati soodgovornosti za nastali škodni dogodek, do katerega je prišlo, ker prvo tožena stranka ni poskrbela, da tožnik ne bi opravljal nalog, ki jih glede na svoje omejitve iz invalidske odločbe ne more. Na to ne vpliva ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnika v nobeno opravilo nihče ni silil, saj se s tem prvo tožena stranka kot delodajalec ne more razbremeniti odgovornosti za morebitno škodo, ki delavcu pri delovnem opravilu nastane. Enako tožniku ni mogoče očitati, da je prispeval k nastanku škodnega dogodka, ker bi lahko koga od sodelavcev prosil za pomoč pri posameznih opravilih. Organizacija dela na način, da mora delavec redno ali celo pogosto za pomoč prositi druge delavce, ni ustrezna, saj mora delodajalec poskrbeti, da delavec opravlja le tisto delo, ki ga zmore. Zato ta okoliščina ne more biti odločilna pri presoji delavčevega soprispevka k nastanku škodnega dogodka. Po presoji pritožbenega sodišča tožnik k nastanku škodnega dogodka ni prispeval, zato sta toženi stranki tožniku zanj v celoti odgovorni.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načrt prve razdelitve
ZFPPIPP izrecno nalaga upravitelju, da mora sodišču predložiti načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase v osmih dneh po prejemu kupnine za premoženje, ki spada v to posebno razdelitveno maso (osmi odstavek 371. člena ZFPPIPP), kar utemeljuje sklep, da se je s plačilom kupnine formirala posebna stečajna masa.
odlog izvršbe na predlog tretjega - verjetnost obstoja izvršbo preprečujoče pravice na predmetu izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - narok v postopku izdaje začasne odredbe
Ker mora sodišče, v kolikor odloča po drugem odstavku 73. člena ZIZ ugotoviti le, ali obstoji verjetnost obstoja pravice tretjega in nastanka nenadomestljive škode, tretji pa je, kot je razbrati iz izpodbijanega sklepa, v predlogu za odlog izvršbe substanciranao zatrjeval dejstva o obstoju svoje pravice na predmetu izvršbe, sodišče druge stopnje meni, da dejstvo, da sodišče prve stopnje naroka ni opravilo, na pravilnost izpodbijane odločitve ni vplivalo. Ali so navedena dejstva resnična oziroma ali so dokazi, ponujeni v podkrepitev teh trditev, tudi sposobni dokazati utemeljenost teh trditev, pa ni predmet presoje izvršilnega sodišča, temveč predmet nadaljnjega morebitnega pravdnega postopka za nedopustnost izvršbe.
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se mora zaznamovati v zemljiški knjigi. Učinek takšne zaznambe je, da učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000878
ZPP člen 7, 100, 154, 154/2, 212. OZ člen 190. ZZZDR člen 213, 213/2.
gradnja prizidka - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - nastanek nove stvari - neupravičena pridobitev - povrnitev stroškov za pomoč in strežbo - urna postavka - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - smrt stranke med postopkom - pobotni ugovor - odmera pravdnih stroškov - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino
Nudena pomoč in nega je presegala običajno pomoč, ki naj bi jo nudili družinski člani med seboj in je ni moč same po sebi pričakovati od bližnjih. Druga toženka je tako poleg celotnega gospodinjstva in dela na vrtu za pokojno organizirala prevoze k zdravniku ter ji nudila vsakodnevno pomoč pri osebni negi. V zadnji dveh letih življenja je bila pokojna tudi v celoti odvisna od tuje pomoči, saj je potrebovala pomoč pri odvajanju (uvedba plenic od leta 1996 dalje), potrebovala pa je tudi varovanje zaradi slabega psihičnega stanja. Za to pomoč ji pripada 6 EUR na uro.
verzijski zahtevek - verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - povrnitev izdatkov za preživljanje - preživljanje otroka - potrebe otroka - otrokova korist - potrebni izdatki - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti zavezanca - upoštevanje otroškega dodatka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zalaganje obveznosti, ki izvirajo iz zakonite preživninske obveznosti, nima značaja čiste denarne obveznosti. Vrednost teh izdatkov se presoja po času, ko je terjatev opredeljena kot čista denarna terjatev, torej v času odločanja pred sodiščem prve stopnje. Obseg potrebnih izdatkov je treba ugotoviti v času zalaganja in je odvisen od okoliščin, ki so sicer odločilne za določitev preživnine.
spor o pristojnosti - določitev pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - vrednost spornega predmeta - navadni sosporniki
Ker so tožniki navadni sosporniki, se vrednost spornega predmeta upošteva za vsakega sospornika posebej. Vsak od tožnikov uveljavlja plačilo zneska, ki ne presega 20.000,00 EUR. Zato je za sojenje v tej zadevi stvarno pristojno okrajno sodišče.
vzročna zveza - zavarovalni primer - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - nastanek in višina škode - trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze - prometna nesreča
Če bi zatrjevani dogodek lahko pripeljal le do manjše škode, ne gre zgolj za vprašanje višine škode, temveč pomeni to negacijo vzročne zveze med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002015
- člen 22. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 131, 159.
krivdna odgovornost - predpostavke krivdne odgovornosti - nedopustno ravnanje - vzročna zveza - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - odgovornost imetnika stavbe - odškodninska odgovornost - lastnik objekta - vzrok za požar - električna napeljava - trditvena podlaga - protispisnost - pravica do izjave
V primeru, da lastnik stanovanjske stavbe utrpi škodo zaradi požara, katerega vzrok izhaja iz priključne električne omarice, nameščene v stanovanjski stavbi, odškodninske odgovornosti elektro podjetja ni mogoče presojati na podlagi 159. člena OZ.
sklep o dedovanju - odpoved dediščini v korist sodediča - izjava o odpovedi dediščini - dedna pravica - dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža - zapuščinski postopek - novote v zapuščinskem postopku - novote v pritožbenem postopku
Izjava o odpovedi dedovanju v korist sodediča predstavlja dedno izjavo le v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine, v preostalem delu pa gre za dvostranski pravni posel, s katerim dedič prenaša svojo dedno pravico na sodediča, po tem ko je dediščino že sprejel. Takšen pravni posel lahko dedič prenese pred delitvijo zapuščine samo na sodediča, po delitvi pa tudi tretjim (146. člen ZD). Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep ni ovira za pritožnika, ki lahko svoj dedni delež prepusti sodediču tudi izven zapuščinskega postopka.
ZIZ člen 20a. ZOR člen 132, 277. OZ člen 111, 111/5, 336, 336/1, 378. ZPP člen 128.
kupoprodajna pogodba - plačilo kupnine - neposredno izvršljiv notarski zapis - negativna procesna predpostavka - reparacija - preplačilo kupnine - pobot - nesklepčnost pobotnega ugovora - učinki razvezane pogodbe - plačilo obresti - zastaralni rok - kdaj začne zastaranje teči - zakonske zamudne obresti - extra petitum - posebni skupni del
Obstoj Dogovora v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa predstavlja negativno procesno predpostavko za odločanje o tožbenem zahtevku, s katerim tožnika uveljavljata isto terjatev.
Pravni temelj za zahtevek tožnikov je razveza pogodbe. Z dnem razveze je terjatev na vrnitev kupnine skupaj s pripadajočimi obrestmi nastala in hkrati tudi zapadla. Pred tem ni mogla zapasti, saj zanjo še ni bilo pravnega temelja, posledično pa tudi ni mogel pričeti teči zastaralni rok.
Banka je dolžna z uporabo legitimacijske kartice oziroma na drug zanesljiv način preveriti identiteto nalogodajalca in drugim osebam (razen imetniku transakcijskega računa oziroma pooblaščeni osebi imetnika transakcijskega računa) izplačila z računa ne bi smela opraviti. Da bi se lahko oprostila oziroma delno oprostila odgovornosti za nastalo škodo bi morala izkazati, da je razlog za nastalo škodo zunanji dogodek oziroma ravnanje nalogodajalca zunaj okvira dejavnosti, ki jo opravlja in s tem zunaj sfere njenega rizika, tako da nastanka škode ne bi mogla niti pričakovati niti preprečiti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00001726
KZ-1 člen 86, 86/1, 300, 300/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. ZIKS-1 člen 202, 202/3, 202/3-1, 214, 214/1, 214/2, 235, 235/1, 235/4, 240.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - pravosodni policist - oseba, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij - pooblaščena uradna oseba
Temeljna naloga pravosodnih policistov je naloga varovanja in nadzora obsojencev, ki prestajajo kazen zapora v Zavodih za izvrševanje kazni zapora.
Zatrjevanje kraja storitve kaznivega dejanja (ZPKZ), statusa oškodovanca (pravosodni policist) in groženj obsojenca med prestajanjem kazni zapora v opisu kaznivega dejanja v obtožnem aktu predstavlja zadostno konkretizacijo zakonskega znaka "resne grožnje z napadom osebe, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij".
smrt tožeče stranke - zastopanje stranke po odvetniku - kolizija interesov - stranska intervencija - pritožba stranskega intervenienta - volilojemnik - dediči stranke
Pritožba predlagatelja stranske intervencije je dopustna, ker tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje predlog za stransko intervencijo zavrnilo, bi pritožbeno sodišče moralo odločati o pritožbi stranskega intervenienta zoper sklep o prekinitvi, ker drugi odstavek 200. člena ZPP določa, da do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti.
Iz trditvene podlage toženca izhaja, da je v zapuščinskem postopku sporno, ali bo dedovanje oporočno ali zakonito, zato se še ne ve, ali je pooblaščenec tožnice oporočni dedič in zato stranka postopka. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevana kolizija interesov glede pooblaščenca tožnice ni izkazana. Če (je) bo pooblaščenec tožnice oporočni dedič, bo lahko vstopil v pravdo kot stranka, če pa ni dedič, mora kot pooblaščeni odvetnik v postopku varovati interese dedičev in volilojemnika, kot mu to nalaga ZOdv.
igre na srečo - bruto plača - plačilo razlike plače - napitnina
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da iz ZIS ne izhaja, da se celoten znesek napitnin izplača zaposlenim, pač pa le, da se v celoti nameni za plače. To pomeni, da se iz prihodka delodajalca, ki ga mora v celoti nameniti za plače zaposlenih, krije vse, kar mora delodajalec plačati kot strošek plače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002135
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost - objektivna ali krivdna odgovornost - krivdna odgovornost - sprehajalne poti - razpravno načelo
Ne glede na krivdo se skladno z drugim odstavkom 131. člena OZ odgovarja za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico. Hoja ni taka dejavnost. Pa tudi sprehajalna površina, čeprav morda slabo vzdrževana in neurejena, ni stvar, iz katere bi izvirala neobičajno velika nevarnost za nastanek hujše škode. Zato pride v poštev le subjektivna odškodninska odgovornost toženk.
V pravdnem postopku pravica strank do dokazovanja ni neomejena. Velja razpravno načelo: sodišče lahko ugotavlja le tista dejstva, ki jih zatrjujejo pravdne stranke, in le z dokazi, ki jih predlagajo stranke
kaznivo dejanje nasilja v družini - dejanski opis kaznivega dejanja
Opis kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 je zajemal obdobje od leta 2007 do 6. 9. 2012. Edini trije konkretizirani dogodki so bili iz leta 2007, ko kaznivo dejanje nasilja v družini še ni bilo uzakonjeno. Posamezna izvršitvena ravnanja iz leta 2007 po opisu predstavljajo kvečjemu kazniva dejanja ogrožanja varnosti oziroma grožnje po 135. členu KZ-1B, za katera je kazenski pregon že zdavnaj zastaral.
spregled pravne osebnosti - premoženje družbe - dokazno breme
Tožnica je dokazala, da je toženec dejansko in dobesedno (fizično) prejel denar v roke sam kot družbenik oziroma preko zaposlenega v družbi, prejeti zneski pa se nato niso izkazali kot prihodek družbe. Toženec bi lahko izkazal, da je prejeti denar "usmeril" v družbo, torej da denar ni ostal dejansko in fizično v njegovi sferi in posledično bi izkazal, da premoženja družbe, katerega družbenik je bil, ni štel kot svoje lastno premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000218
OZ člen 39. ZPP člen 254, 285, 286, 286a.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - izigranje upnikov - moralna načela - ničnost sporazuma - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - osebni stečaj - pravni interes
Ugoditev zahtevku za ugotovitev ničnosti sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja ter neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja temelji na uveljavljenem stališču sodne prakse, da je pogodba, ki je sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje, v nasprotju z moralnimi načeli in temelji zato na nedopustni podlagi. Izbrisni zahtevek je posledica ugotovitve ničnosti sporazuma.
Ker se sodišče zaradi zmotnega zaključka o nepravočasni podaji toženkinih pripomb na izvedensko mnenje ni opredelilo do teh navedb, je podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.
Cenilno mnenje, ki ga v pravdi predloži stranka, nima teže izvedenskega mnenja, pridobljenega v pravdi, vendar pa ni nepomembno pri presoji, ali je izvedensko mnenje, pridobljeno v pravdi, jasno, izčrpno in nedvoumno, in kot tako zanesljiva podlaga za zaključek o dokazanosti odločilnih dejstev. Ker tudi stranka - tako kot sodišče - ni strokovnjak s področja, na katerega sodi dokazna tema, z vključitvijo strokovnjaka pridobi dejansko možnost za preveritev izvedenskega mnenja. Šele, ko se bo o ugotovitvah strankinega strokovnjaka izrekel izvedenec, bo mogoča ocena, ali je izvedensko mnenje pravilno in kot tako ustrezna podlaga za sodbo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 131, 159, 161, 162.. ZUTD člen 140.. OZ člen 169, 190, 193.
redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - sodna razveza - denarno povračilo - nadomestilo plače - regres za letni dopust - dolžnikova zamuda
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je reparacijski zahtevek (zahtevek za priznanje pravic za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) po naravi podoben zahtevku za povračilo škode ter se pri tem ustrezno sklicevalo na 169. člena OZ, da je oškodovanec upravičen do odškodnine v znesku, ki je potreben, da postane njegov položaj takšen, kakršne bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. Tožnica je zato upravičena do plačila plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (pri čemer posebej izpostavlja regres za letni dopust), kot da bi v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dejansko delala. To ne velja le za glavne, ampak tudi za stranske terjatve iz delovnega razmerja. To pomeni, da tožena stranka ni mogla priti v zamudo s plačilom prejemkov iz delovnega razmerja kdaj kasneje, pač pa takoj naslednji dan po njihovi zapadlosti. Za presojo nastanka zamude s plačilom torej ni odločilno, da tožnica v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dejansko ni delala, temveč je dosegla priznanje delovnega razmerja na sodišču.