CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003218
URS člen 34, 39. ZIZ člen 271, 271/1, 272, 272/2. ZPP člen 212.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditveno in dokazno breme - nova dejstva in dokazi - objava na svetovnem spletu - svoboda izražanja - okrnitev ugleda pravne osebe - test reverzibilnosti
Glede presoje trditvene in dokazne podlage za obstoj pogojev za začasno odredbo je sodišče prve stopnje vezano na vsebino upnikovega predloga za izdajo začasne odredbe. Upnik mora namreč že v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevati vsa konkretna pravno relevantna dejstva, s katerimi izkazuje obstoj terjatve, oziroma da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, in s katerimi verjetno izkazuje obstoj ene izmed predpostavk, ki so lahko podlaga za izdajo začasne odredbe z enako vsebino, kot je vsebina tožbenega zahtevka (regulacijska začasna odredba). Nova dejstva sme navajati (in predlagati nove dokaze) v ugovornem postopku, kolikor z njimi odgovarja na dolžnikovo obrambo v ugovoru (oziroma v nadaljnji vlogi), v okviru vsebine predloga za izdajo začasne odredbe, sodišče pa ne sme upoštevati dopolnitve predloga, vložene po izdaji sklepa o začasni odredbi in pred vložitvijo ugovora. Prav tako ni mogoče upoštevati v ugovornem postopku podanih novih upnikovih navedb, ki vsebinsko pomenijo dopolnjevanje predloga, in na tej podlagi ugotoviti obstoj katere izmed predpostavk kot pogojev za začasno odredbo, ki jih upnik ni obrazložil že v predlogu.
ustavitev izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravni interes dolžnika - izvršba na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet
Do poplačila ni prišlo prostovoljno, temveč v okviru izvršilnega postopka. V taki situaciji ima dolžnik pravni interes, da se o njegovem ugovoru odloči in ugotovi, ali je bil predlog za izvršbo sploh utemeljen.
spor o pristojnosti - določitev pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - vrednost spornega predmeta - navadni sosporniki
Ker so tožniki navadni sosporniki, se vrednost spornega predmeta upošteva za vsakega sospornika posebej. Vsak od tožnikov uveljavlja plačilo zneska, ki ne presega 20.000,00 EUR. Zato je za sojenje v tej zadevi stvarno pristojno okrajno sodišče.
verzijski zahtevek - verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - povrnitev izdatkov za preživljanje - preživljanje otroka - potrebe otroka - otrokova korist - potrebni izdatki - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti zavezanca - upoštevanje otroškega dodatka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zalaganje obveznosti, ki izvirajo iz zakonite preživninske obveznosti, nima značaja čiste denarne obveznosti. Vrednost teh izdatkov se presoja po času, ko je terjatev opredeljena kot čista denarna terjatev, torej v času odločanja pred sodiščem prve stopnje. Obseg potrebnih izdatkov je treba ugotoviti v času zalaganja in je odvisen od okoliščin, ki so sicer odločilne za določitev preživnine.
Namen izvršilnega postopka je v prisilni izvršitvi terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, ki se v primeru denarnih terjatev opravi s sredstvi izvršbe, taksativno navedenimi v 30. členu ZIZ. Ker je bilo edino predlagano in dovoljeno izvršilno sredstvo uspešno, kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje in kar pritožbeno ni izpodbijano, je pritrditi sodišču prve stopnje, da je bil s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve, torej dne 28. 10. 2016, izvršba s tem izvršilnim sredstvom končana. Ker iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo sredstvo s prenosom denarne terjatve edino izvršilno sredstvo, ki je bilo v teku in ker je prisilna izvršitev denarne terjatve možna samo s predvidenimi izvršilnimi sredstvi, katerih dovolitev mora upnik predlagati (prvi odstavek 2. člena ZIZ, tretji odstavek 34. člena ZIZ), je pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je bil s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve ustavljen tudi izvršilni postopek.
delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - prekinitev nepravdnega postopka - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - postopek po ZVEtL
V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Kot je to v odločbi II Ips 390/2009 z dne 14. 3. 2013 poudarilo Vrhovno sodišče RS, naj bi bili prav primeri tako imenovane navidezne solastnine (kot oblike dejanske etažne lastnine) namenjeni urejanju po določbah ZVEtL. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine pa ni združljiv s položajem, ko bi posamezni udeleženec kupil in postal lastnik določenih delov stavbe (njenih prostorov). Ker je v solastnini lahko "le" (cela) stvar (nepremičnina), ki je predmet predlagane delitve, to hkrati pomeni, da zaradi ugotavljanja okoliščin, ki jih v izreku izpodbijanega sklepa izpostavlja sodišče prve stopnje, nepravdnega postopka ni moč prekinjati in udeležencev napotovati na pravdo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Predmet spora je redna odpoved iz poslovnega razloga z dne 2. 3. 2016, s katero je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto skladiščnik. Ključna okoliščina za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odpovedi je, da mu je tožena stranka že 22. 9. 2016 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz istega poslovnega razloga, za isto delovno mesto, identične vsebine, le datum odpovedi je spremenjen. Enkrat že odpovedane pogodbe o zaposlitvi ni mogoče znova zakonito odpovedati. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 2. 3. 2016 nezakonita.
Stroške pritožbenega postopka bi morala ob uporabi drugega odstavka 158. člena ZPP nositi toženka. Ker pa je umik posledica sporazuma, po katerem vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka, je sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
igre na srečo - bruto plača - plačilo razlike plače - napitnina
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da iz ZIS ne izhaja, da se celoten znesek napitnin izplača zaposlenim, pač pa le, da se v celoti nameni za plače. To pomeni, da se iz prihodka delodajalca, ki ga mora v celoti nameniti za plače zaposlenih, krije vse, kar mora delodajalec plačati kot strošek plače.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004434
KZ-1 člen 56, 56/3, 191, 191/1, 191/3. ZKP člen 10, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-3, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - ponovno sojenje o isti zadevi - bistveno isto kaznivno ravnanje - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa pritožbenih razlogov - vštevanje kazni za prekršek - načelo ne bis in idem
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-24/10 z dne 19. 4. 2012 svojo razlago, da tretji odstavek 49. člena Kazenskega zakona (ki določa isto kot tretji odstavek 56. člena KZ-1), v delu, ki se je nanašal na vštevanje sankcij za prekršek v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, ni bil v neskladju z Ustavo, pojasnilo s tem, da je navedeno zakonsko določbo mogoče ustavno skladno razlagati le tako, da se obdolžencu sankcija, ki jo je prestal oziroma plačal za prekršek, všteje v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, katerega znaki imajo tudi znake prekrška, vendar pod pogojem, da ne gre za ponovno sojenje o bistveno istem kaznivem ravnanju. V obeh navedenih primerih pa gre za (bistveno) isto kaznivo ravnanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002135
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost - objektivna ali krivdna odgovornost - krivdna odgovornost - sprehajalne poti - razpravno načelo
Ne glede na krivdo se skladno z drugim odstavkom 131. člena OZ odgovarja za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico. Hoja ni taka dejavnost. Pa tudi sprehajalna površina, čeprav morda slabo vzdrževana in neurejena, ni stvar, iz katere bi izvirala neobičajno velika nevarnost za nastanek hujše škode. Zato pride v poštev le subjektivna odškodninska odgovornost toženk.
V pravdnem postopku pravica strank do dokazovanja ni neomejena. Velja razpravno načelo: sodišče lahko ugotavlja le tista dejstva, ki jih zatrjujejo pravdne stranke, in le z dokazi, ki jih predlagajo stranke
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - milejši ukrep - ambulantno zdravljenje - stroški postopka prisilne hospitalizacije - kritje stroškov iz sredstev sodišča
Sodišče prve stopnje je imelo v mnenju izvedenca podlago za ugotovitev, da drugačna oblika zdravljenja v tem trenutku ni mogoča, saj je udeleženka do svojega bolezenskega stanja neuvidevna in bi zdravljenje prekinila. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča pritožnica zato pri drugih oblikah zdravljenja ne bi bila sposobna sodelovati, čeprav v pritožbi izkazuje pripravljenost na ambulantno zdravljenje.
Ko pritožba graja večjo konkretizacijo predpisov ali tehničnih pravil o varnostnih ukrepih, kot je navedena in opisana v opisu kaznivega dejanja in obrazložena v razlogih sodbe, prezre pomen podatka, ki ga sicer sama navaja, da konkretnejšega prepisa, ki bi urejal prav tako delo, kot se je odvijalo kritičnega dne, ni bilo in je to pojasnil že izvedenec za varstvo pri delu, ki ga je pritegnilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000671
ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZZZDR člen 57. ZPP člen 190, 190/1, 205, 207, 207/2, 285, 286, 286/5.
prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka zaradi osebnega stečaja dolžnika - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - upnikova zahteva za določitev deleža na skupnem premoženju - odtujitev stvari med pravdo - materialno procesno vodstvo - modifikacija tožbenega zahtevka - nova dejstva
Po koncu glavne obravnave, tri dni pred izdajo sodbe, katere izdaja je bila zaradi podajanja pripomb na prepis zapisnika glavne obravnave odložena, so nastopile pravne posledice toženčevega osebnega stečaja. Z uvedbo stečaja je prvi toženec izgubil pravdno sposobnost, ker je predmet postopka premoženje, ki sodi v stečajno maso. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se postopek, ki je bil na podlagi zakona prekinjen, nadaljuje in sodbo vročilo prvo toženčevi stečajni upraviteljici, ki se zoper sodbo ni pritožila. Ovir za izdajo prvostopenjske sodbe ni bilo, ker je prekinitev postopka nastala po zaključku glavne obravnave (drugi odstavek 207. člena ZPP).
Na osnovi 285. člena ZPP je sodišče dolžno poskrbeti, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva in dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih. Sodna praksa pa je zavzela stališče, da lahko sodišče v okviru materialno procesnega vodstva poda tudi pobudo za spremembo tožbenega predloga, seveda v okviru postavljene zahteve za pravno varstvo. Teh pooblastil prvostopenjsko sodišče s pozivanjem na jasno oblikovanje zahtevka ni preseglo.
vzročna zveza - zavarovalni primer - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - nastanek in višina škode - trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze - prometna nesreča
Če bi zatrjevani dogodek lahko pripeljal le do manjše škode, ne gre zgolj za vprašanje višine škode, temveč pomeni to negacijo vzročne zveze med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova - sklep o dedovanju - sklep o dedovanju kot izvršilni naslov
Sklep o dedovanju je lahko izvršilni naslov le v primerih, ko je v njem določena obveznost kaj dati, storiti in opustiti ter vsebuje vse sestavine, ki jih določa 21. člen ZIZ.
Banka je dolžna z uporabo legitimacijske kartice oziroma na drug zanesljiv način preveriti identiteto nalogodajalca in drugim osebam (razen imetniku transakcijskega računa oziroma pooblaščeni osebi imetnika transakcijskega računa) izplačila z računa ne bi smela opraviti. Da bi se lahko oprostila oziroma delno oprostila odgovornosti za nastalo škodo bi morala izkazati, da je razlog za nastalo škodo zunanji dogodek oziroma ravnanje nalogodajalca zunaj okvira dejavnosti, ki jo opravlja in s tem zunaj sfere njenega rizika, tako da nastanka škode ne bi mogla niti pričakovati niti preprečiti.
Jedro spora predstavlja vprašanje pristnosti toženkinega podpisa na navedenem dogovoru. Gre za strokovno vprašanje, zato se je sodišče prve stopnje pri odgovoru nanj pravilno oprlo na izvid in mnenje izvedenca za preiskavo pisav. Izvedenec je z najvišjo stopnjo zanesljivosti ugotovil, da je sporni podpis napisala toženka. Ker je izvedensko mnenje, vključno z izvidom, jasno, izčrpno in razumljivo, brez notranjih nasprotij ali pomanjkljivosti, niso podane okoliščine, ki bi terjale dopolnitev oziroma ponovitev dokazovanja z istim ali drugimi izvedenci
spor o pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - gospodarski spor - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Tožeča stranka je fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni gospodarski subjekt, niti nobeden od drugih subjektov, določenih v 481. in 482. členu ZPP. Zato konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija (kriterija strank) za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih. Pristojnost Okrožnega sodišča tudi ni podana po določbah 483. in 484. člena ZPP, ki določajo objektivne kriterije za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih. Gre torej za civilno zadevo, za obravnavanje katere je glede na vrednost spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR (prvi odstavek 30. člena ZPP), in glede na sedež tožene stranke (prvi odstavek 47. člena ZPP), stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
smrt tožeče stranke - zastopanje stranke po odvetniku - kolizija interesov - stranska intervencija - pritožba stranskega intervenienta - volilojemnik - dediči stranke
Pritožba predlagatelja stranske intervencije je dopustna, ker tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje predlog za stransko intervencijo zavrnilo, bi pritožbeno sodišče moralo odločati o pritožbi stranskega intervenienta zoper sklep o prekinitvi, ker drugi odstavek 200. člena ZPP določa, da do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti.
Iz trditvene podlage toženca izhaja, da je v zapuščinskem postopku sporno, ali bo dedovanje oporočno ali zakonito, zato se še ne ve, ali je pooblaščenec tožnice oporočni dedič in zato stranka postopka. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevana kolizija interesov glede pooblaščenca tožnice ni izkazana. Če (je) bo pooblaščenec tožnice oporočni dedič, bo lahko vstopil v pravdo kot stranka, če pa ni dedič, mora kot pooblaščeni odvetnik v postopku varovati interese dedičev in volilojemnika, kot mu to nalaga ZOdv.