pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - ugotovitveni zahtevek - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - nepremičnine v družbeni lastnini - priposestvovanje - dobrovernost posesti - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe - arondacijska odločba - ustna pogodba - konvalidacija
Pravica uporabe na zemljiščih v družbeni lastnini se je lahko pridobila tudi (zgolj) izvenknjižno oziroma vpis v zemljiško ni bil pogoj za njeno pridobitev.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003382
ZIKS-1 člen 12, 12/3. KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 129a.
alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - pravočasnost predloga
Če obsojenec še ni začel prestajati kazni, se za presojo pravočasnosti njegovega predloga za alternativni način izvršitve kazni z zaporom ob koncu tedna uporablja določba 129.a člena ZKP.
Pogoji za odločanje po tretjem odstavku 12. člena ZIKS-1 so izpolnjeni, ko obsojenec v zavodu nastopi kazen, katere izvršitev predlaga z zaporom ob koncu tedna.
zapuščinski postopek - zapuščinska obravnava - sklep o dedovanju - delni sklep o dedovanju - pravnomočnost sklepa o dedovanju - razveljavitev sklepa o dedovanju - uveljavljanje dednopravnega zahtevka v pravdi
Pritožbena zahteva za razveljavitev sklepa o dedovanju je utemeljena z argumenti, (1) da pritožniku ne bo omogočeno podati dednopravnih zahtevkov v zvezi s premoženjem, ki ga bo zapustnica dedovala po pokojnem možu, (2) da je z vlogo z dne 7. 9. 2016 opozoril sodišče, da bo podal zahtevek po 23. in 32. členu ZD. Ker bo lahko pritožnik navedene zahtevke po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa o dedovanju v skladu s petim odstavkom 213. člena ZD uveljavljal v pravdi, pritožbena zahteva za razveljavitev izpodbijanega sklepa ni utemeljena. Pravnomočnost sklepa o dedovanju ni ovira, da pritožnik o teh zahtevkih ne bi mogel sprožiti pravde.
razpravno načelo - odločilna dejstva - denarna odškodnina - objektivna ali krivdna odgovornost - padec na mokrih in splozkih tleh - padec v kopališču - padec v sanitarnih prostorih - padec pod tušem - obstoj protipravnosti - opustitev dolžne skrbnosti - krivda za opustitev - opustitev čiščenja - skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami - obstoj vzročne zveze - dejansko ali pravno vprašanje - dolžnost opozorila na pretečo nevarnost - izključna odgovornost oškodovanca
V primeru opustitvenih ravnanj je treba praviloma ugotoviti, ali je tožena stranka opustila dolžno skrbnost, ki ji jo nalagajo bodisi posebni predpisi bodisi (glede na okoliščine primera) izhaja iz splošnega načela o prepovedi povzročanja škode. Če te kršitve ni, ne moremo govoriti niti o protipravnem ravnanju niti o krivdi, saj je v primeru očitka (napačnega, protipravnega) pasivnega ravnanja (opustitve), to eno in isto. Povedano drugače: skrbnost ravnanja odgovorne osebe je v teh primerih hkrati merilo protipravnosti njenega ravnanja in krivde in zato ločevanje teh dveh predpostavk ni vedno mogoče in jih niti ni smiselno obravnavati ločeno.
Trditveno breme obsega konstitutivna (odločilna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin konkretnega primera - ki znotraj istega dejanskega stanja predstavljajo le konkretizacijo prvotnih trditev, obenem pa praviloma na njih tudi sloni ocena, ali odločilna dejstva obstajajo ali ne. S tem, ko sodišče takšne okoliščine ugotovi, razpravnega načela ne krši. Pravila o trditvenem in dokaznem bremenu tudi ne pomenijo, da sodišče ne sme upoštevati dejstev, ki jih je stranka navedla, čeprav jih ni bila dolžna navesti, pa ji gredo morda v škodo.
Tuširna kad je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ustrezala vsem (varnostnim) standardom, bila je opremljena z oprijemalom. Zavarovanec toženke je zagotavljal tudi redno čiščenje. Kad je imela sicer rahel naklon, v njej pa so se nahajali ostanki mila, (kar je povečalo drsnost kadi), vendar pa to še ne pomeni, da je bil zavarovanec toženke dolžan takšno večjo drsnost zmanjšati z (dodatnim) protizdrsnim premazom kadi ali bolj pogostim čiščenjem. Tudi postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka namreč ne terja preprečevanja vseh nevarnosti do katerih lahko pride, ampak preprečevanje večjih, neobičajnih in za obiskovalce nepričakovanih nevarnosti, nevarnost pa je dolžan omejiti na razumno mero. Prisotnost ostanka mila oziroma milnice v tuš kadi ter posledična nevarnost zdrsa pa ni nekaj neobičajnega oziroma nepričakovanega. Celo nasprotno: s tem morajo obiskovalci računati in ustrezno poskrbeti za svojo varnost.
ZFPPIPP člen 245, 383, 386, 386/1, 386/1-1, 389, 224, 224/2, 97, 97/2, 97/2-1. ZPP člen 77, 77/2, 343, 346.
osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti - procesna sposobnost
Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni upravitelj po samem zakonu vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, zato mora stečajnega dolžnika v pravdnem postopku v katerem je predmet tožbenega zahtevka premoženje, ki vpliva na obseg stečajne mase, zastopati stečajni upravitelj, ki je njegov zakoniti zastopnik. Takšno stališče izhaja tudi iz člankov teoretikov, ki jih v svojih pritožbah navaja pritožnik in ki si jih očitno zmotno tolmači zgolj v svojo korist. Ker gre za pooblastila, ki jih pridobi stečajni upravitelj po samem zakonu, tudi ne morejo biti kršene ustavne pravice pritožnika.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da v zvezi z ugotovljenimi kršitvami ni podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, je vsaj preuranjena. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje pri ugotavljanju kršitev, ki jih je storila tožnica 14. in 30. 9. 2017 ni upoštevalo, da se očitki v izredni odpovedi nanašajo na neopravljene obiske pri strankah in izkoriščanje službenega časa za opravljanje zasebnih aktivnosti in na dejstvo, da je tožnica v poročilih o opravljenih obiskih strank in pošt z dne 21. 9. in 6. 10. 2015 ter na kasnejših sestankih namenoma lažno prikazovala dejanske okoliščine oziroma je pri toženi stranki ustvarila zmotno predstavo o teh okoliščinah.
Pri ugotavljanju navodil delodajalca ni mogoče izhajati iz povsem ozkega tolmačenja sodišča prve stopnje, da naj pri toženi stranki (glede na izpoved B.B.) način dela ne bi bil določen, saj je treba izhajati iz vsebine dela tožnice oziroma njenega delovnega mesta. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je tožnica morala obiskovati stranke glede na plan in jim predstavljati poštne storitve ter nato poročati toženi stranki o opravljenem delu. Če delavec ne opravi svojega dela v celoti oziroma če delavec neupravičeno ne opravlja svojega dela v delovnem času, gre za kršitev navodil delodajalca, in s tem 34. člena ZDR-1.
Odločitev o založitvi sredstev za kritje stroškov izvedenca ima značaj procesnega sklepa, zato se pritožnica ne more sklicevati na njegovo pravnomočnost. Poleg tega (glede stroškov) ne moreta obstajati dve različni pravnomočni odločbi. Zato je sodišče - skladno z določbo 328. člena ZPP - utemeljeno popravilo očitno pisno pomoto v navedbi zavezanca za plačilo manjkajoče izvedenine.
ZFPPIPP člen 22, 121, 121/1, 126, 126/1, 309, 309/3. ZPP člen 343, 343/4.
sklep o preizkusu terjatev - pravni interes za pritožbo - izločitveni upnik - dopustnost pritožbe - pravica do pritožbe - izločitvena pravica - lastninska pravica - dovoljenost pritožbe - zemljiškoknjižno dovolilo - pridobitev lastninske pravice - ni pravnega interesa za pritožbo
Z izpodbijanim sklepom je odločeno le o prijavljeni izločitveni pravici upnika Mestna občina ... na parc. št. 1... k.o. X, na kateri pa svoje izločitvene pravice pritožnik ne uveljavlja.
Ker pritožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja denarne terjatve, da bi zaradi čimboljšega poplačila le-te težil k čim večjemu obsegu stečajne mase, se pokaže, da izpodbijana odločitev v njegov pravni položaj ne posega. Pritožniku zato pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep ni mogoče priznati.
ZDen člen 3, 3-9, 64. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 46.
določitev odškodnine - denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - odškodnina za nacionalizirano premoženje - uporaba materialnega prava
Najkasneje po uveljavitvi ZDen, ki ureja denacionalizacijo premoženja, podržavljenega med drugim z ZNNZ, ni mogoče več zahtevati odškodnine za nacionalizirano nepremičnino na podlagi ZNNZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00000744
OZ člen 179, 179/2.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - prometna nesreča - primarni strah - intenziteta in trajanje strahu - pravno priznani strah - pravno priznana škoda - stroški postopka - uspeh pravdnih strank - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
izločitev dokazov - predobravnavni narok - predlog za izločitev dokazov - načelo kontradiktornosti - enako varstvo pravic - ugotavljanje dejanskega stanja
Dokaze, ki so pomembni za odločitev o predlogu za izločitev dokazov kot nedovoljenih, mora predsednik senata izvesti na predobravnavnem naroku v prisotnosti strank, saj je le na ta način zadoščeno pravicam iz 22. člena Ustave (jamstvo enakega varstva pravic oziroma zahteva po kontradiktornosti mora biti spoštovana v vseh fazah postopka).
lastninska tožba (rei vindicatio) - zahtevek za vrnitev nepremičnine - poziv k popravi tožbe - kršitev pravice do izjave - izpolnitveni rok - paricijski rok - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - izpodbijanje vrednosti spornega predmeta - pritožbena novota - predmet spora
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s pozivom tožnikom, naj popravijo nasprotno tožbo tako, da bo vsebovala določen zahtevek, prekoračilo svoje pristojnosti, ni utemeljen. Ta pristojnost gre sodišču na podlagi 108. člena ZPP. Neutemeljen je tudi toženčev očitek bistvene kršitve določb postopka, ker je bilo to storjeno šele v novem sojenju. Glede na to, da nasprotna tožba predstavlja odziv tožnikov na toženčev zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na določenem delu nepremičnin parc. št. 1 in 2, obe k.o. X, in da je iz njegovega nastopanja v pravdi - in v pravdah, zaradi katerih je bila ta prekinjena - očitno, da je vedel, kaj je predmet spora, mu nista mogli biti kršeni pravica do izjave in do dokazovanja.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o tako odločilni povezanosti med zahtevkom za izročitev nepremičnine in rokom za prostovoljno izpolnitev obveznosti, da bi prekratek zahtevani rok pomenil tudi neutemeljenost zahtevka. Določitev daljšega roka od zahtevanega je na podlagi 313. člena ZPP v pristojnosti sodišča.
OZ člen 131, 154, 154/4, 921, 965, 965/1. ZPP člen 7, 8, 362.
odškodninska odgovornost - nastanek škodnega dogodka - vzročna zveza - potek prometne nesreče - dejanske okoliščine poteka prometne nesreče - dokazna ocena - upoštevanje napotkov višjega sodišča - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - direktna tožba
Na oškodovancih je trditveno in dokazno breme, da je do nesreče prišlo in da jim je v njej nastala škoda.
Možnost nastanka nezgode, kot so jo dokazovali tožniki, je minimalna in ni dokazana niti s standardom pretežne verjetnosti, ki se je v sodni praksi uveljavil pri dokazovanju vzročne zveze.
agrarna skupnost - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - razlogi sklepa - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti
Že iz omenjene zakonske določbe 2. člena ZAgrS dovolj jasno izhaja, da je pogoj za uporabo določb ZAgrS tudi ta, da je na podlagi ZPVAS ponovno vzpostavljena in organizirana agrarna skupnost vpisana v register agrarnih skupnosti, kot ga (v 15. členu) predvideva ZAgrS. Če pogoj vpisa v register ni izpolnjen, uporaba določb ZAgrS v posameznem primeru (kar velja seveda tudi glede vprašanj povezanih z dedovanjem) ne pride v poštev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000676
OZ člen 270, 619. ZPP člen 254.
podjemna pogodba - pogodba o delu - plačilo računa - prenehanje terjatve zaradi izpolnitve obveznosti - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenska mnenja - postavitev drugega izvedenca
V konkretnem primeru ni bilo potrebe po dopolnjevanju izvedenskega mnenja. Izvedenec je odgovoril na vse pripombe, ki jih je tožeča stranka podala na njegovo mnenje. Pritožbeno sodišče soglaša, da je izvedeniško mnenje popolno, razumljivo in preverljivo, zato ni potrebe po njegovem preverjanju s strani novega izvedenca.
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - dohodki iz premoženja
Sodišče mora pri svoji odločitvi presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.
S paulijansko tožbo je mogoče izpodbijati tudi navidezne (simulirane) pravne posle. Četudi je šlo v primeru darilnih pogodb za navidezne pogodbe, te navideznosti proti tretji pošteni osebi, kar tožnik kot upnik je, skladno z določbo tretjega odstavka 50. člena OZ ni mogoče uveljavljati. Pri tem ni pomembno, kakšno pogodbo navidezna darilna pogodba prikriva. Darilne pogodbe se zato v odnosu do tožnika štejejo za veljavne.
Glede neodplačnih razpolaganj zakon določa, da se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom.
Ne gre za protispisnost, kadar se očitek o napaki sodišča nanaša na nekaj, kar je rezultat sodniškega sklepanja in ko gre za vrednostno opredelitev sodišča do vsebine nekega dokaza, ampak le tedaj, ko gre za napako povsem tehnično-prenosne narave, česa takšnega pa toženca ne zatrjujeta.
Načelo kontradiktornosti, ki izvira iz načela obojestranskega zaslišanja, ne pomeni, da mora sodišče izvesti prav vse dokaze, ki so predlagani, ampak pomeni, da mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke
vlaganja v nepremičnino - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji - skupna gradnja - ustni dogovor - pridobitev (so)lastninske pravice - izjava - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - posamezni del stavbe - podredni tožbeni zahtevki - denarni zahtevek - kondikcijski zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - pogodba o skupni gradnji
Tožnik ni dokazal, da bi se s pokojnim dogovoril, da bo zaradi vlaganj pridobil solastninsko pravico na nepremičninah.
Zgolj soglasje oziroma dovoljenje lastnika nepremičnine, da sme drugi vlagati v njegovo nepremičnino, še ne pomeni dogovora, da bo s tem graditelj pridobil (so)lastninsko pravico.
Ugotovitev lastninske pravice na posameznih delih stavbe ni manj, temveč nekaj drugega, kot zahtevana ugotovitev solastninske pravice na nepremičnini, na kateri stavba stoji.
Tožnik še vedno uporablja nepremičnino in ni izgubil posesti. Tako ni uspel dokazati svojega prikrajšanja kot elementa kondikcijskega zahtevka.