• Najdi
  • 1
  • od 33
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sodba II Cp 293/2017
    31.5.2017
    STVARNO PRAVO
    VSL00002149
    SPZ člen 48, 48/1, 48/2. OZ člen 190.
    vlaganja v nepremičnino - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji - skupna gradnja - ustni dogovor - pridobitev (so)lastninske pravice - izjava - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - posamezni del stavbe - podredni tožbeni zahtevki - denarni zahtevek - kondikcijski zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - pogodba o skupni gradnji
    Tožnik ni dokazal, da bi se s pokojnim dogovoril, da bo zaradi vlaganj pridobil solastninsko pravico na nepremičninah.

    Zgolj soglasje oziroma dovoljenje lastnika nepremičnine, da sme drugi vlagati v njegovo nepremičnino, še ne pomeni dogovora, da bo s tem graditelj pridobil (so)lastninsko pravico.

    Ugotovitev lastninske pravice na posameznih delih stavbe ni manj, temveč nekaj drugega, kot zahtevana ugotovitev solastninske pravice na nepremičnini, na kateri stavba stoji.

    Tožnik še vedno uporablja nepremičnino in ni izgubil posesti. Tako ni uspel dokazati svojega prikrajšanja kot elementa kondikcijskega zahtevka.
  • 2.
    VSL Sklep I Cp 361/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00001096
    ZPP člen 81, 81/5.
    gospodarska družba, izbrisana iz sodnega registra - neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka - neodpravljiva pomanjkljivost - zavženje tožbe
    Ker je bila toženka A., d. o. o., glede na podatke sodnega registra izbrisana iz sodnega registra pred vložitvijo tožbe, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo, saj gre za neodpravljivo pomanjkljivost (peti odstavek 81. člena ZPP).
  • 3.
    VSL Sklep II Cp 579/2017
    31.5.2017
    DEDNO PRAVO
    VSL00001204
    ZPP člen 307, 392. ZD člen 214.
    dedni dogovor - učinek sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - posebna tožba
    Ker ima dedni dogovor učinke sodne poravnave, ga je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo, ne pa z rednim pravnim sredstvom
  • 4.
    VSL Sodba I Cp 2715/2016
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00002150
    OZ člen 50, 50/3, 256, 256/3, 323. SPZ člen 48. ZPP člen 5, 5/1, 287, 339, 339/2, 339/2-15.
    izpodbijanje dolžnikov pravnih dejanj - neodplačni pravni posel - darilna pogodba - prenovitev (novacija) pogodbe - pogoji - navidezna darilna pogodba - paulijanska tožba - zakonska domneva - pridobitev (so)lastninske pravice - protispisnost - načelo kontradiktornosti - zavrnitev predlaganih dokazov - zavrnitev nepomembnih dokazov
    S paulijansko tožbo je mogoče izpodbijati tudi navidezne (simulirane) pravne posle. Četudi je šlo v primeru darilnih pogodb za navidezne pogodbe, te navideznosti proti tretji pošteni osebi, kar tožnik kot upnik je, skladno z določbo tretjega odstavka 50. člena OZ ni mogoče uveljavljati. Pri tem ni pomembno, kakšno pogodbo navidezna darilna pogodba prikriva. Darilne pogodbe se zato v odnosu do tožnika štejejo za veljavne.

    Glede neodplačnih razpolaganj zakon določa, da se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom.

    Ne gre za protispisnost, kadar se očitek o napaki sodišča nanaša na nekaj, kar je rezultat sodniškega sklepanja in ko gre za vrednostno opredelitev sodišča do vsebine nekega dokaza, ampak le tedaj, ko gre za napako povsem tehnično-prenosne narave, česa takšnega pa toženca ne zatrjujeta.

    Načelo kontradiktornosti, ki izvira iz načela obojestranskega zaslišanja, ne pomeni, da mora sodišče izvesti prav vse dokaze, ki so predlagani, ampak pomeni, da mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke
  • 5.
    VSL Sklep I Cp 496/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00000753
    ZPP člen 328.
    izvedenina - plačilo izvedenine - predujem za stroške - predujem za kritje stroškov izvedenine - stroški izvedenca - zavezanec za plačilo - procesni sklep - popravni sklep - očitna pisna pomota
    Odločitev o založitvi sredstev za kritje stroškov izvedenca ima značaj procesnega sklepa, zato se pritožnica ne more sklicevati na njegovo pravnomočnost. Poleg tega (glede stroškov) ne moreta obstajati dve različni pravnomočni odločbi. Zato je sodišče - skladno z določbo 328. člena ZPP - utemeljeno popravilo očitno pisno pomoto v navedbi zavezanca za plačilo manjkajoče izvedenine.
  • 6.
    VSL Sodba I Cp 1261/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00000953
    ZPP člen 108, 313. SPZ člen 92.
    lastninska tožba (rei vindicatio) - zahtevek za vrnitev nepremičnine - poziv k popravi tožbe - kršitev pravice do izjave - izpolnitveni rok - paricijski rok - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - izpodbijanje vrednosti spornega predmeta - pritožbena novota - predmet spora
    Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s pozivom tožnikom, naj popravijo nasprotno tožbo tako, da bo vsebovala določen zahtevek, prekoračilo svoje pristojnosti, ni utemeljen. Ta pristojnost gre sodišču na podlagi 108. člena ZPP. Neutemeljen je tudi toženčev očitek bistvene kršitve določb postopka, ker je bilo to storjeno šele v novem sojenju. Glede na to, da nasprotna tožba predstavlja odziv tožnikov na toženčev zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na določenem delu nepremičnin parc. št. 1 in 2, obe k.o. X, in da je iz njegovega nastopanja v pravdi - in v pravdah, zaradi katerih je bila ta prekinjena - očitno, da je vedel, kaj je predmet spora, mu nista mogli biti kršeni pravica do izjave in do dokazovanja.

    Neutemeljen je pritožbeni očitek o tako odločilni povezanosti med zahtevkom za izročitev nepremičnine in rokom za prostovoljno izpolnitev obveznosti, da bi prekratek zahtevani rok pomenil tudi neutemeljenost zahtevka. Določitev daljšega roka od zahtevanega je na podlagi 313. člena ZPP v pristojnosti sodišča.
  • 7.
    VSL Sodba II Cp 937/2017
    31.5.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00001157
    OZ člen 131, 154, 154/4, 921, 965, 965/1. ZPP člen 7, 8, 362.
    odškodninska odgovornost - nastanek škodnega dogodka - vzročna zveza - potek prometne nesreče - dejanske okoliščine poteka prometne nesreče - dokazna ocena - upoštevanje napotkov višjega sodišča - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - direktna tožba
    Na oškodovancih je trditveno in dokazno breme, da je do nesreče prišlo in da jim je v njej nastala škoda.

    Možnost nastanka nezgode, kot so jo dokazovali tožniki, je minimalna in ni dokazana niti s standardom pretežne verjetnosti, ki se je v sodni praksi uveljavil pri dokazovanju vzročne zveze.
  • 8.
    VSL Sklep II Cp 963/2017
    31.5.2017
    SODNE TAKSE
    VSL00000199
    ZST-1 člen 15, 15/4.
    obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - zmožnost plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks
    S sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2816/2010-III-87 z 19. oktobra 2016, ki je postal pravnomočen, je bilo tožniku naloženo plačilo sodne takse v skupni višini 2.053,14 EUR. Tako je sodišče prve stopnje odločilo (potem ko je ugotovilo, da je tožnik v tem postopku na podlagi sodne poravnave in sodbe prejel 70.751,28 EUR, kar mu je tožena stranka že plačala), ker je tožnik, ki je bil oproščen plačila taks v tem postopku, s tožbo uspel (le) delno, na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pa pridobil premoženje, ki presega del takse, ki bi jo moral plačati, če ne bi bil oproščen plačila sodnih taks (četrti odstavek 15. člena ZST-1). Smisel citirane določbe je v tem, da stranka plača predpisano sodno takso, če to zmore brez težav za svoje preživljanje. Če tako stanje nastopi šele po koncu postopka, je treba takrat tudi plačati sodno takso.
  • 9.
    VSL Sklep II Cp 2056/2016
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00000575
    OZ člen 33, 33/1, 33/6, 112, 112/1. ZPP člen 319.
    predpogodba - kršitev predpogodbe - spremenjene okoliščine po sklenitvi predpogodbe - razveza pogodbe - rok za izpolnitev obveznosti - rok za sklenitev glavne pogodbe - res iudicata - pravnomočno razsojena zadeva
    Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba. Predpogodba ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne.

    Ni mogoče zahtevati razveze pogodbe, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma, če bi njihove posledice lahko odklonila.

    Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, ki so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti.

    Nove tožbe na istem dejstvenem kompleksu, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati. Navedeno velja tudi, če tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, če predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša pravnomočna sodba, in čeprav se sklicuje na drugo pravno podlago.
  • 10.
    VSL Sklep II Cpg 455/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00001676
    ZPP člen 11, 11/2. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515, 515/1, 515/6.
    prepoved zlorabe pravic v postopku - denarno kaznovanje strank - taksne oprostitve - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
    V primeru ugotovitve ravnanj, storjenih s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zakon ne predpisuje pogoja namena škodovati drugemu kot kumulativnega, saj se besedilo ne nadaljuje z besedno zvezo "in", pač pa z "ali".

    Zakoniti zastopnik z vlaganjem vsebinsko praznih in nepopolnih pravnih sredstev neutemeljeno zavlačuje izpolnitev procesnih predpostavk za obravnavo njegove pritožbe zoper sodbo, kar vsekakor ustreza pojmu zlorabe pravice iz 11. člena ZPP.
  • 11.
    VSL sklep Cst 259/2017
    31.5.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00002953
    ZFPPIPP člen 57, 57/3, 317, 317/1, 374/8, 374/13. ZPP člen 187, 187/3.
    osebni stečaj - razdelitev premoženja upnikom - sprememba upnika - sklep o končni razdelitvi - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - razdelitvena masa - subjektivna sprememba tožbe
    Novi upnik mora prevzeti postopek v tistem stanju, v katerem stopi vanj.

    Informativno ponujena cena po prvem odstavku 328. člena ZFPPIPP, na katere uporabo se sklicuje pritožnik, ne predstavlja ocenjene vrednosti premoženja, pač pa je pomembna le za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
  • 12.
    VSL Sklep II Cp 95/2017
    31.5.2017
    DEDNO PRAVO
    VSL00000177
    ZD člen 48, 48/1, 56, 165. ZPP člen 214, 214/3, 339, 339/2, 339/2-8.
    prošnja za preložitev obravnave - zdravniško opravičilo - pravica do sodelovanja v postopku - načelo kontradiktornosti - kršitev pravice do izjave - prekluzija - prekluzija v zapuščinskem postopku - sporna dejstva - odstop dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - način vračunanja darila in volila
    Pritožnica je pisno predlagala preložitev narokov za zapuščinsko obravnavo, razpisanih za 11. 2. 2016 in 27. 6. 2016. K predlogoma za preložitev obravnave je priložila tudi zdravniški opravičili, izdani na predpisanem obrazcu. Sodišče prve stopnje je navedena naroka opravilo v nenavzočnosti pritožnice, ne da bi upoštevalo oziroma odločilo o njenih predlogih za preložitev obravnave. S tem je bilo pritožnici onemogočeno sodelovanje na obravnavah, zaradi česar je podana (smiselno) uveljavljena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
  • 13.
    VSL Sodba I Cp 141/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00001010
    ZPP člen 7, 212. - tarifna številka 20, 20-2.
    dogovor o gradnji - pisna oblika dogovora o skupni gradnji - ustni dogovor - priglasitev stroškov postopka - dokazna ocena
    Tožnica bi morala za utemeljenost svojega zahtevka izkazati obstoj ustnega dogovora s tožencem o pridobitvi dodatnega solastniškega deleža, kar pa ji v dokaznem postopku ni uspelo.

    Toženec stroškov za zastopanje na prvem naroku v višini 1200 odvetniških točk ni priglasil, zato jih je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo
  • 14.
    VSL Sodba I Cp 465/2017
    31.5.2017
    ODZ - STVARNO PRAVO
    VSL00000191
    ZTLR člen 29, 54, 54/1, 55, 58, 58/1. ZZD člen 265. SPZ člen 44, 44/2, 223, 223/1.
    ugotovitev obstoja stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - javno dobro - obči državljanski zakonik - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - družbena lastnina - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - prenehanje pravice stvarne služnosti - osvoboditev stvarne služnosti - ugotovitev neobstoja služnosti in prepoved njenega izvrševanja - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost
    ZTLR vsebine pojma družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi ni predpisoval, je pa bila določena v 265. členu Zakona o združenem delu. Družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi sestavljajo stvari, denarna sredstva in materialne pravice, ki so materialni pogoj za delo delavcev in drugih delavnih ljudi v družbeno pravni osebi oziroma so materialna osnova uresničevanja funkcije v tej družbeni pravni osebi. Pri družbeni pravni osebi P., ki je opravljala dejavnost čevljarstva v stavbi poleg sporne nepremičnine, nepremičnina ni bila tista stvar, ki bi bila materialni pogoj oziroma materialna osnova za uresničevanje takšne dejavnosti, čeprav so tudi uslužbenke te pravne osebe tam parkirale in se je tam dostavljalo blago. Dejavnost izdelave čevljev se je lahko opravljala ne glede na to, ali se je po spornem delu nepremičnine izvajala služnost. Obravnavana tožničina nepremičnina, dokler je bila v družbeni lastnini, nikoli ni imela statusa družbenega pravnega sredstva v družbeni pravni osebi. Glede na navedeno je bilo na obravnavanem dvorišču, kljub dejstvu, da je bilo v družbeni lastnini, mogoče priposestvovati stvarno služnost, drugače kot pri priposestvovanju lastninske pravice, ki je bilo izključeno že ob samem dejstvu, da je bila nepremičnina družbena lastnina.

    Sodišče ni določilo trase služnostne poti na javnem dobru, saj to ni predmet obravnavane zadeve. Res je, da se v izreku določena pot nadaljuje na javno dobro, kar se je na ogledu na kraju samem 15. 5. 2015 ugotovilo in je glede na lego nepremičnin pravdnih strank, ki mejita z javnim dobrom, povsem logično in neizbežno. Vendar pa sodišče prve stopnje z določitvijo trase po toženčevi nepremičnini ni v ničemer poseglo v javno dobro, ki je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba).
  • 15.
    VDSS Sodba Pdp 329/2017
    31.5.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00003618
    ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZDZdr člen 29.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
    Tožnici (bolničarki-negovalki, ki na svojem delovnem mestu ni imela pooblastil za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov) se v izredni odpovedi očita, da je hudo kršitev pogodbenih obveznosti storila s tem, da je spornega dne vstopila v sobo varovanke, jo prijela za roko in pospremila v sobo za omejitev gibanja znotraj enega prostora, ob 19. uri 11 minut in 42 sekund zaprla vrata navedene sobe in jih ponovno odprla ob 19. uri 12 minut in 30 sekund. Očitana kršitev je tožnici dokazana. Zato je bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvipo 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
  • 16.
    VSM Sklep I Ip 313/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00004346
    ZIZ člen 41, 41/2.
    navedba stranke v odločbi - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo - pravilna vročitev
    Za učinkovanje sklepa je bistveno, da je jasno, na koga se nanaša (kdo je resnični naslovnik), pri čemer pa lahko tudi pomotna označba za tak namen še vedno zadošča skupaj z drugimi podatki o naslovniku, zlasti, če je resnični naslovnik sklep sprejel brez pripomb (podpisal vročilnico kljub napačni označbi). Ker pravilna navedba dolžnika bremeni upnika, ko poda predlog za izvršbo (drugi odstavek 41. člena ZIZ), je na njem tudi trditveno in dokazno breme glede navedene povezave in morebitne napake v označbi.
  • 17.
    VSM Sklep I Ip 211/2017
    31.5.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00002718
    ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 292, 293.. ZFPPIPP člen 296, 296/5.. - člen 11.
    izvršba z rubežem premičnin - stroški izvršitelja - stroški potrebni za izvršbo - osebni stečaj dolžnika
    Tudi upnik si mora namreč prizadevati, da v izvršilnem postopku ne prihaja do nesorazmernih stroškov. Pri presoji potrebnosti stroškov v razmerju do dolžnika je tako treba zmeraj izhajati iz posebnosti oziroma specifičnosti konkretnega primera, upoštevaje ob tem tudi, da namen prisilne izvršbe ni v tem, da se dolžnika kaznuje z dodatnimi nepotrebnimi stroški.
  • 18.
    VSL Sklep R 157/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00001146
    ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7.
    spor o pristojnosti - gospodarski spor - spor o stvarni pravici - obligacijski zahtevek - tožba upnika za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
    Pri odločanju o zahtevku iz petega odstavka 168. člena ZIZ ne gre za spor o stvarni pravici, gre za poseg v tuje posle oziroma razmerje z namenom doseči možnost poplačila svoje terjatve v izvršilnem postopku, zato gre za obligacijsko razmerje. Ker so pravdne stranke tega postopka gospodarske družbe, je podana pristojnost okrožnega sodišča.
  • 19.
    VSL Sklep V Kp 5499/2017
    31.5.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00001044
    ZKP člen 285e, 285e/1. URS člen 22.
    izločitev dokazov - predobravnavni narok - predlog za izločitev dokazov - načelo kontradiktornosti - enako varstvo pravic - ugotavljanje dejanskega stanja
    Dokaze, ki so pomembni za odločitev o predlogu za izločitev dokazov kot nedovoljenih, mora predsednik senata izvesti na predobravnavnem naroku v prisotnosti strank, saj je le na ta način zadoščeno pravicam iz 22. člena Ustave (jamstvo enakega varstva pravic oziroma zahteva po kontradiktornosti mora biti spoštovana v vseh fazah postopka).
  • 20.
    VSL Sklep Cst 299/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
    VSL00000201
    ZPP člen 105a, 105a/3, 110, 110/1, 110/2, 140, 140/1, 142, 142/1. ZST-1 člen 34, 34/1.
    zakonski rok - rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse po izteku roka - sodni rok - ugovor proti odpustu obveznosti - sodna taksa za ugovor - taksni zavezanec - osebno vročanje - način vročanja - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - postopek za plačilo sodne takse
    Ker gre v postopku poziva sodišča taksnemu zavezancu za plačilo sodne takse za zakonski rok, ti roki pa niso podaljšljivi, pritožnik z naknadnim plačilom sodne takse že po izteku zakonskega roka za plačilo le-te ne more sanirati neugodnih učinkov presumiranega umika ugovora, določenega v tretjem odstavku 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
  • 1
  • od 33
  • >
  • >>