Ker premoženjskopravni odnosi pravdnih strank glede spornega stanovanja v času, ko je tožnica vložila tožbo zaradi skladiščenja toženčevih stvari v njenem stanovanju, še niso bili razčiščeni, skladiščenje ni bilo protipravno. Skladiščenje stvari je postalo protipravno, ker se toženca tožnikovi lastninski oblastni pravici nista uklonila po tem, ko je bil njun vložek v stanovanje opredeljen kot obligacijska terjatev.
Pridržna pravica, na katero se toženca sklicujeta, ni stvarna pravica, res pa je, da kot sredstvo za zavarovanje zapadlih terjatev opravičuje upnikovo oblast nad stvarjo. Vendar toženca te oblasti nimata, saj je nesporno, da ključa stanovanja nimata.
ZDen člen 3, 3-9, 64. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 46.
določitev odškodnine - denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - odškodnina za nacionalizirano premoženje - uporaba materialnega prava
Najkasneje po uveljavitvi ZDen, ki ureja denacionalizacijo premoženja, podržavljenega med drugim z ZNNZ, ni mogoče več zahtevati odškodnine za nacionalizirano nepremičnino na podlagi ZNNZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00000744
OZ člen 179, 179/2.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - prometna nesreča - primarni strah - intenziteta in trajanje strahu - pravno priznani strah - pravno priznana škoda - stroški postopka - uspeh pravdnih strank - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
lastninska tožba (rei vindicatio) - zahtevek za vrnitev nepremičnine - poziv k popravi tožbe - kršitev pravice do izjave - izpolnitveni rok - paricijski rok - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - izpodbijanje vrednosti spornega predmeta - pritožbena novota - predmet spora
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s pozivom tožnikom, naj popravijo nasprotno tožbo tako, da bo vsebovala določen zahtevek, prekoračilo svoje pristojnosti, ni utemeljen. Ta pristojnost gre sodišču na podlagi 108. člena ZPP. Neutemeljen je tudi toženčev očitek bistvene kršitve določb postopka, ker je bilo to storjeno šele v novem sojenju. Glede na to, da nasprotna tožba predstavlja odziv tožnikov na toženčev zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na določenem delu nepremičnin parc. št. 1 in 2, obe k.o. X, in da je iz njegovega nastopanja v pravdi - in v pravdah, zaradi katerih je bila ta prekinjena - očitno, da je vedel, kaj je predmet spora, mu nista mogli biti kršeni pravica do izjave in do dokazovanja.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o tako odločilni povezanosti med zahtevkom za izročitev nepremičnine in rokom za prostovoljno izpolnitev obveznosti, da bi prekratek zahtevani rok pomenil tudi neutemeljenost zahtevka. Določitev daljšega roka od zahtevanega je na podlagi 313. člena ZPP v pristojnosti sodišča.
OZ člen 131, 154, 154/4, 921, 965, 965/1. ZPP člen 7, 8, 362.
odškodninska odgovornost - nastanek škodnega dogodka - vzročna zveza - potek prometne nesreče - dejanske okoliščine poteka prometne nesreče - dokazna ocena - upoštevanje napotkov višjega sodišča - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - direktna tožba
Na oškodovancih je trditveno in dokazno breme, da je do nesreče prišlo in da jim je v njej nastala škoda.
Možnost nastanka nezgode, kot so jo dokazovali tožniki, je minimalna in ni dokazana niti s standardom pretežne verjetnosti, ki se je v sodni praksi uveljavil pri dokazovanju vzročne zveze.
navedba stranke v odločbi - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo - pravilna vročitev
Za učinkovanje sklepa je bistveno, da je jasno, na koga se nanaša (kdo je resnični naslovnik), pri čemer pa lahko tudi pomotna označba za tak namen še vedno zadošča skupaj z drugimi podatki o naslovniku, zlasti, če je resnični naslovnik sklep sprejel brez pripomb (podpisal vročilnico kljub napačni označbi). Ker pravilna navedba dolžnika bremeni upnika, ko poda predlog za izvršbo (drugi odstavek 41. člena ZIZ), je na njem tudi trditveno in dokazno breme glede navedene povezave in morebitne napake v označbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00000201
ZPP člen 105a, 105a/3, 110, 110/1, 110/2, 140, 140/1, 142, 142/1. ZST-1 člen 34, 34/1.
zakonski rok - rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse po izteku roka - sodni rok - ugovor proti odpustu obveznosti - sodna taksa za ugovor - taksni zavezanec - osebno vročanje - način vročanja - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - postopek za plačilo sodne takse
Ker gre v postopku poziva sodišča taksnemu zavezancu za plačilo sodne takse za zakonski rok, ti roki pa niso podaljšljivi, pritožnik z naknadnim plačilom sodne takse že po izteku zakonskega roka za plačilo le-te ne more sanirati neugodnih učinkov presumiranega umika ugovora, določenega v tretjem odstavku 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002473
OZ člen 190, 198. ZDen člen 72, 72/1, 72/2. ZPP člen 214, 214/2.
obseg prikrajšanja - dokazno in trditveno breme - neupravičena obogatitev - služnost v javno korist - gola lastninska pravica
Ob ugotovitvi, da je bila sporna nepremičnina že ob uveljavitvi ZDen obremenjena z opisano služnostjo v javno korist, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da uporaba nepremičnine izven obratovanja transformatorske postaje ne bi bila mogoča. Ker slednja zaseda večino območja nepremičnine, bi bil tožnik pri uporabi nepremičnine v celoti omejen, njegova lastninska pravica pa povsem okrnjena.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - zmožnost plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks
S sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2816/2010-III-87 z 19. oktobra 2016, ki je postal pravnomočen, je bilo tožniku naloženo plačilo sodne takse v skupni višini 2.053,14 EUR. Tako je sodišče prve stopnje odločilo (potem ko je ugotovilo, da je tožnik v tem postopku na podlagi sodne poravnave in sodbe prejel 70.751,28 EUR, kar mu je tožena stranka že plačala), ker je tožnik, ki je bil oproščen plačila taks v tem postopku, s tožbo uspel (le) delno, na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pa pridobil premoženje, ki presega del takse, ki bi jo moral plačati, če ne bi bil oproščen plačila sodnih taks (četrti odstavek 15. člena ZST-1). Smisel citirane določbe je v tem, da stranka plača predpisano sodno takso, če to zmore brez težav za svoje preživljanje. Če tako stanje nastopi šele po koncu postopka, je treba takrat tudi plačati sodno takso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000575
OZ člen 33, 33/1, 33/6, 112, 112/1. ZPP člen 319.
predpogodba - kršitev predpogodbe - spremenjene okoliščine po sklenitvi predpogodbe - razveza pogodbe - rok za izpolnitev obveznosti - rok za sklenitev glavne pogodbe - res iudicata - pravnomočno razsojena zadeva
Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba. Predpogodba ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne.
Ni mogoče zahtevati razveze pogodbe, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma, če bi njihove posledice lahko odklonila.
Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, ki so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti.
Nove tožbe na istem dejstvenem kompleksu, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati. Navedeno velja tudi, če tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, če predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša pravnomočna sodba, in čeprav se sklicuje na drugo pravno podlago.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - spor o stvarni pravici - obligacijski zahtevek - tožba upnika za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
Pri odločanju o zahtevku iz petega odstavka 168. člena ZIZ ne gre za spor o stvarni pravici, gre za poseg v tuje posle oziroma razmerje z namenom doseči možnost poplačila svoje terjatve v izvršilnem postopku, zato gre za obligacijsko razmerje. Ker so pravdne stranke tega postopka gospodarske družbe, je podana pristojnost okrožnega sodišča.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da v zvezi z ugotovljenimi kršitvami ni podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, je vsaj preuranjena. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje pri ugotavljanju kršitev, ki jih je storila tožnica 14. in 30. 9. 2017 ni upoštevalo, da se očitki v izredni odpovedi nanašajo na neopravljene obiske pri strankah in izkoriščanje službenega časa za opravljanje zasebnih aktivnosti in na dejstvo, da je tožnica v poročilih o opravljenih obiskih strank in pošt z dne 21. 9. in 6. 10. 2015 ter na kasnejših sestankih namenoma lažno prikazovala dejanske okoliščine oziroma je pri toženi stranki ustvarila zmotno predstavo o teh okoliščinah.
Pri ugotavljanju navodil delodajalca ni mogoče izhajati iz povsem ozkega tolmačenja sodišča prve stopnje, da naj pri toženi stranki (glede na izpoved B.B.) način dela ne bi bil določen, saj je treba izhajati iz vsebine dela tožnice oziroma njenega delovnega mesta. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je tožnica morala obiskovati stranke glede na plan in jim predstavljati poštne storitve ter nato poročati toženi stranki o opravljenem delu. Če delavec ne opravi svojega dela v celoti oziroma če delavec neupravičeno ne opravlja svojega dela v delovnem času, gre za kršitev navodil delodajalca, in s tem 34. člena ZDR-1.
vlaganja v nepremičnino - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji - skupna gradnja - ustni dogovor - pridobitev (so)lastninske pravice - izjava - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - posamezni del stavbe - podredni tožbeni zahtevki - denarni zahtevek - kondikcijski zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - pogodba o skupni gradnji
Tožnik ni dokazal, da bi se s pokojnim dogovoril, da bo zaradi vlaganj pridobil solastninsko pravico na nepremičninah.
Zgolj soglasje oziroma dovoljenje lastnika nepremičnine, da sme drugi vlagati v njegovo nepremičnino, še ne pomeni dogovora, da bo s tem graditelj pridobil (so)lastninsko pravico.
Ugotovitev lastninske pravice na posameznih delih stavbe ni manj, temveč nekaj drugega, kot zahtevana ugotovitev solastninske pravice na nepremičnini, na kateri stavba stoji.
Tožnik še vedno uporablja nepremičnino in ni izgubil posesti. Tako ni uspel dokazati svojega prikrajšanja kot elementa kondikcijskega zahtevka.
ZFPPIPP člen 22, 121, 121/1, 126, 126/1, 309, 309/3. ZPP člen 343, 343/4.
sklep o preizkusu terjatev - pravni interes za pritožbo - izločitveni upnik - dopustnost pritožbe - pravica do pritožbe - izločitvena pravica - lastninska pravica - dovoljenost pritožbe - zemljiškoknjižno dovolilo - pridobitev lastninske pravice - ni pravnega interesa za pritožbo
Z izpodbijanim sklepom je odločeno le o prijavljeni izločitveni pravici upnika Mestna občina ... na parc. št. 1... k.o. X, na kateri pa svoje izločitvene pravice pritožnik ne uveljavlja.
Ker pritožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja denarne terjatve, da bi zaradi čimboljšega poplačila le-te težil k čim večjemu obsegu stečajne mase, se pokaže, da izpodbijana odločitev v njegov pravni položaj ne posega. Pritožniku zato pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep ni mogoče priznati.
postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - umik predloga - ustavitev postopka - nepreklicna izjava
Izjave o umiku tožbe ni mogoče preklicati (tožnikove navedbe v pritožbi je mogoče razumeti tudi tako, da preklicuje izjavo o umiku tožbe). Ker je toženka privolila v umik tožbe, je sklep prvega sodišča o ustavitvi postopka pravilen.
Če lahko upnik brez privolitve dolžnika delno umakne predlog za izvršbo, mu sodišče prve stopnje ne rabi vročati delnega umika predloga in dolžnik se o tem ne rabi izjasnjevati.
razpravno načelo - odločilna dejstva - denarna odškodnina - objektivna ali krivdna odgovornost - padec na mokrih in splozkih tleh - padec v kopališču - padec v sanitarnih prostorih - padec pod tušem - obstoj protipravnosti - opustitev dolžne skrbnosti - krivda za opustitev - opustitev čiščenja - skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami - obstoj vzročne zveze - dejansko ali pravno vprašanje - dolžnost opozorila na pretečo nevarnost - izključna odgovornost oškodovanca
V primeru opustitvenih ravnanj je treba praviloma ugotoviti, ali je tožena stranka opustila dolžno skrbnost, ki ji jo nalagajo bodisi posebni predpisi bodisi (glede na okoliščine primera) izhaja iz splošnega načela o prepovedi povzročanja škode. Če te kršitve ni, ne moremo govoriti niti o protipravnem ravnanju niti o krivdi, saj je v primeru očitka (napačnega, protipravnega) pasivnega ravnanja (opustitve), to eno in isto. Povedano drugače: skrbnost ravnanja odgovorne osebe je v teh primerih hkrati merilo protipravnosti njenega ravnanja in krivde in zato ločevanje teh dveh predpostavk ni vedno mogoče in jih niti ni smiselno obravnavati ločeno.
Trditveno breme obsega konstitutivna (odločilna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin konkretnega primera - ki znotraj istega dejanskega stanja predstavljajo le konkretizacijo prvotnih trditev, obenem pa praviloma na njih tudi sloni ocena, ali odločilna dejstva obstajajo ali ne. S tem, ko sodišče takšne okoliščine ugotovi, razpravnega načela ne krši. Pravila o trditvenem in dokaznem bremenu tudi ne pomenijo, da sodišče ne sme upoštevati dejstev, ki jih je stranka navedla, čeprav jih ni bila dolžna navesti, pa ji gredo morda v škodo.
Tuširna kad je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ustrezala vsem (varnostnim) standardom, bila je opremljena z oprijemalom. Zavarovanec toženke je zagotavljal tudi redno čiščenje. Kad je imela sicer rahel naklon, v njej pa so se nahajali ostanki mila, (kar je povečalo drsnost kadi), vendar pa to še ne pomeni, da je bil zavarovanec toženke dolžan takšno večjo drsnost zmanjšati z (dodatnim) protizdrsnim premazom kadi ali bolj pogostim čiščenjem. Tudi postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka namreč ne terja preprečevanja vseh nevarnosti do katerih lahko pride, ampak preprečevanje večjih, neobičajnih in za obiskovalce nepričakovanih nevarnosti, nevarnost pa je dolžan omejiti na razumno mero. Prisotnost ostanka mila oziroma milnice v tuš kadi ter posledična nevarnost zdrsa pa ni nekaj neobičajnega oziroma nepričakovanega. Celo nasprotno: s tem morajo obiskovalci računati in ustrezno poskrbeti za svojo varnost.
ZTLR člen 29, 54, 54/1, 55, 58, 58/1. ZZD člen 265. SPZ člen 44, 44/2, 223, 223/1.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - javno dobro - obči državljanski zakonik - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - družbena lastnina - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - prenehanje pravice stvarne služnosti - osvoboditev stvarne služnosti - ugotovitev neobstoja služnosti in prepoved njenega izvrševanja - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost
ZTLR vsebine pojma družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi ni predpisoval, je pa bila določena v 265. členu Zakona o združenem delu. Družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi sestavljajo stvari, denarna sredstva in materialne pravice, ki so materialni pogoj za delo delavcev in drugih delavnih ljudi v družbeno pravni osebi oziroma so materialna osnova uresničevanja funkcije v tej družbeni pravni osebi. Pri družbeni pravni osebi P., ki je opravljala dejavnost čevljarstva v stavbi poleg sporne nepremičnine, nepremičnina ni bila tista stvar, ki bi bila materialni pogoj oziroma materialna osnova za uresničevanje takšne dejavnosti, čeprav so tudi uslužbenke te pravne osebe tam parkirale in se je tam dostavljalo blago. Dejavnost izdelave čevljev se je lahko opravljala ne glede na to, ali se je po spornem delu nepremičnine izvajala služnost. Obravnavana tožničina nepremičnina, dokler je bila v družbeni lastnini, nikoli ni imela statusa družbenega pravnega sredstva v družbeni pravni osebi. Glede na navedeno je bilo na obravnavanem dvorišču, kljub dejstvu, da je bilo v družbeni lastnini, mogoče priposestvovati stvarno služnost, drugače kot pri priposestvovanju lastninske pravice, ki je bilo izključeno že ob samem dejstvu, da je bila nepremičnina družbena lastnina.
Sodišče ni določilo trase služnostne poti na javnem dobru, saj to ni predmet obravnavane zadeve. Res je, da se v izreku določena pot nadaljuje na javno dobro, kar se je na ogledu na kraju samem 15. 5. 2015 ugotovilo in je glede na lego nepremičnin pravdnih strank, ki mejita z javnim dobrom, povsem logično in neizbežno. Vendar pa sodišče prve stopnje z določitvijo trase po toženčevi nepremičnini ni v ničemer poseglo v javno dobro, ki je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba).
gospodarska družba, izbrisana iz sodnega registra - neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka - neodpravljiva pomanjkljivost - zavženje tožbe
Ker je bila toženka A., d. o. o., glede na podatke sodnega registra izbrisana iz sodnega registra pred vložitvijo tožbe, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo, saj gre za neodpravljivo pomanjkljivost (peti odstavek 81. člena ZPP).