• Najdi
  • 1
  • od 33
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sodba I Cp 238/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00002473
    OZ člen 190, 198. ZDen člen 72, 72/1, 72/2. ZPP člen 214, 214/2.
    obseg prikrajšanja - dokazno in trditveno breme - neupravičena obogatitev - služnost v javno korist - gola lastninska pravica
    Ob ugotovitvi, da je bila sporna nepremičnina že ob uveljavitvi ZDen obremenjena z opisano služnostjo v javno korist, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da uporaba nepremičnine izven obratovanja transformatorske postaje ne bi bila mogoča. Ker slednja zaseda večino območja nepremičnine, bi bil tožnik pri uporabi nepremičnine v celoti omejen, njegova lastninska pravica pa povsem okrnjena.
  • 2.
    VSL Sklep Cst 286/2017
    31.5.2017
    STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00001389
    ZFPPIPP člen 22, 121, 121/1, 126, 126/1, 309, 309/3. ZPP člen 343, 343/4.
    sklep o preizkusu terjatev - pravni interes za pritožbo - izločitveni upnik - dopustnost pritožbe - pravica do pritožbe - izločitvena pravica - lastninska pravica - dovoljenost pritožbe - zemljiškoknjižno dovolilo - pridobitev lastninske pravice - ni pravnega interesa za pritožbo
    Z izpodbijanim sklepom je odločeno le o prijavljeni izločitveni pravici upnika Mestna občina ... na parc. št. 1... k.o. X, na kateri pa svoje izločitvene pravice pritožnik ne uveljavlja.

    Ker pritožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja denarne terjatve, da bi zaradi čimboljšega poplačila le-te težil k čim večjemu obsegu stečajne mase, se pokaže, da izpodbijana odločitev v njegov pravni položaj ne posega. Pritožniku zato pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep ni mogoče priznati.
  • 3.
    VSL Sodba I Cp 465/2017
    31.5.2017
    ODZ - STVARNO PRAVO
    VSL00000191
    ZTLR člen 29, 54, 54/1, 55, 58, 58/1. ZZD člen 265. SPZ člen 44, 44/2, 223, 223/1.
    ugotovitev obstoja stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - javno dobro - obči državljanski zakonik - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - družbena lastnina - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - prenehanje pravice stvarne služnosti - osvoboditev stvarne služnosti - ugotovitev neobstoja služnosti in prepoved njenega izvrševanja - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost
    ZTLR vsebine pojma družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi ni predpisoval, je pa bila določena v 265. členu Zakona o združenem delu. Družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi sestavljajo stvari, denarna sredstva in materialne pravice, ki so materialni pogoj za delo delavcev in drugih delavnih ljudi v družbeno pravni osebi oziroma so materialna osnova uresničevanja funkcije v tej družbeni pravni osebi. Pri družbeni pravni osebi P., ki je opravljala dejavnost čevljarstva v stavbi poleg sporne nepremičnine, nepremičnina ni bila tista stvar, ki bi bila materialni pogoj oziroma materialna osnova za uresničevanje takšne dejavnosti, čeprav so tudi uslužbenke te pravne osebe tam parkirale in se je tam dostavljalo blago. Dejavnost izdelave čevljev se je lahko opravljala ne glede na to, ali se je po spornem delu nepremičnine izvajala služnost. Obravnavana tožničina nepremičnina, dokler je bila v družbeni lastnini, nikoli ni imela statusa družbenega pravnega sredstva v družbeni pravni osebi. Glede na navedeno je bilo na obravnavanem dvorišču, kljub dejstvu, da je bilo v družbeni lastnini, mogoče priposestvovati stvarno služnost, drugače kot pri priposestvovanju lastninske pravice, ki je bilo izključeno že ob samem dejstvu, da je bila nepremičnina družbena lastnina.

    Sodišče ni določilo trase služnostne poti na javnem dobru, saj to ni predmet obravnavane zadeve. Res je, da se v izreku določena pot nadaljuje na javno dobro, kar se je na ogledu na kraju samem 15. 5. 2015 ugotovilo in je glede na lego nepremičnin pravdnih strank, ki mejita z javnim dobrom, povsem logično in neizbežno. Vendar pa sodišče prve stopnje z določitvijo trase po toženčevi nepremičnini ni v ničemer poseglo v javno dobro, ki je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba).
  • 4.
    VSL Sklep R 157/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00001146
    ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7.
    spor o pristojnosti - gospodarski spor - spor o stvarni pravici - obligacijski zahtevek - tožba upnika za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
    Pri odločanju o zahtevku iz petega odstavka 168. člena ZIZ ne gre za spor o stvarni pravici, gre za poseg v tuje posle oziroma razmerje z namenom doseči možnost poplačila svoje terjatve v izvršilnem postopku, zato gre za obligacijsko razmerje. Ker so pravdne stranke tega postopka gospodarske družbe, je podana pristojnost okrožnega sodišča.
  • 5.
    VDSS Sodba Pdp 329/2017
    31.5.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00003618
    ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZDZdr člen 29.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
    Tožnici (bolničarki-negovalki, ki na svojem delovnem mestu ni imela pooblastil za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov) se v izredni odpovedi očita, da je hudo kršitev pogodbenih obveznosti storila s tem, da je spornega dne vstopila v sobo varovanke, jo prijela za roko in pospremila v sobo za omejitev gibanja znotraj enega prostora, ob 19. uri 11 minut in 42 sekund zaprla vrata navedene sobe in jih ponovno odprla ob 19. uri 12 minut in 30 sekund. Očitana kršitev je tožnici dokazana. Zato je bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvipo 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
  • 6.
    VSL Sklep V Kp 5499/2017
    31.5.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00001044
    ZKP člen 285e, 285e/1. URS člen 22.
    izločitev dokazov - predobravnavni narok - predlog za izločitev dokazov - načelo kontradiktornosti - enako varstvo pravic - ugotavljanje dejanskega stanja
    Dokaze, ki so pomembni za odločitev o predlogu za izločitev dokazov kot nedovoljenih, mora predsednik senata izvesti na predobravnavnem naroku v prisotnosti strank, saj je le na ta način zadoščeno pravicam iz 22. člena Ustave (jamstvo enakega varstva pravic oziroma zahteva po kontradiktornosti mora biti spoštovana v vseh fazah postopka).
  • 7.
    VSC Sodba Cp 71/2017
    31.5.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00000217
    OZ člen 190, 191.
    neupravičena pridobitev - pravila vračanja
    Kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.
  • 8.
    VSL Sklep II Cp 963/2017
    31.5.2017
    SODNE TAKSE
    VSL00000199
    ZST-1 člen 15, 15/4.
    obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - zmožnost plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks
    S sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2816/2010-III-87 z 19. oktobra 2016, ki je postal pravnomočen, je bilo tožniku naloženo plačilo sodne takse v skupni višini 2.053,14 EUR. Tako je sodišče prve stopnje odločilo (potem ko je ugotovilo, da je tožnik v tem postopku na podlagi sodne poravnave in sodbe prejel 70.751,28 EUR, kar mu je tožena stranka že plačala), ker je tožnik, ki je bil oproščen plačila taks v tem postopku, s tožbo uspel (le) delno, na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pa pridobil premoženje, ki presega del takse, ki bi jo moral plačati, če ne bi bil oproščen plačila sodnih taks (četrti odstavek 15. člena ZST-1). Smisel citirane določbe je v tem, da stranka plača predpisano sodno takso, če to zmore brez težav za svoje preživljanje. Če tako stanje nastopi šele po koncu postopka, je treba takrat tudi plačati sodno takso.
  • 9.
    VSL Sklep II Cp 2056/2016
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00000575
    OZ člen 33, 33/1, 33/6, 112, 112/1. ZPP člen 319.
    predpogodba - kršitev predpogodbe - spremenjene okoliščine po sklenitvi predpogodbe - razveza pogodbe - rok za izpolnitev obveznosti - rok za sklenitev glavne pogodbe - res iudicata - pravnomočno razsojena zadeva
    Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba. Predpogodba ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne.

    Ni mogoče zahtevati razveze pogodbe, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma, če bi njihove posledice lahko odklonila.

    Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, ki so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti.

    Nove tožbe na istem dejstvenem kompleksu, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati. Navedeno velja tudi, če tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, če predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša pravnomočna sodba, in čeprav se sklicuje na drugo pravno podlago.
  • 10.
    VSL Sklep I Kp 27552/2014
    31.5.2017
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00003382
    ZIKS-1 člen 12, 12/3. KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 129a.
    alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - pravočasnost predloga
    Če obsojenec še ni začel prestajati kazni, se za presojo pravočasnosti njegovega predloga za alternativni način izvršitve kazni z zaporom ob koncu tedna uporablja določba 129.a člena ZKP.

    Pogoji za odločanje po tretjem odstavku 12. člena ZIKS-1 so izpolnjeni, ko obsojenec v zavodu nastopi kazen, katere izvršitev predlaga z zaporom ob koncu tedna.
  • 11.
    VSL Sodba in sklep II Cp 668/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00000859
    ZPP člen 158, 337, 337/1.
    pritožbene novote - delni umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - dokazno breme - menica - izpolnitev obveznosti s strani tretjega
    Gleda na pasivnost toženke v tem postopku, ko se ni udeležila glavne obravnave, niti ni založila predujma za izvedenca grafologa, je pravilen sklep, da toženka ni dokazala, da podpis na menici, ki jo je podpisala kot avalist, ni njen.
  • 12.
    VSL Sklep Cst 273/2017
    31.5.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00000352
    OZ člen 425, 425/4. ZFPPIPP člen 231, 231-3.
    obstoj terjatve - inkaso cesija - odstop terjatve v izterjavo - predhodni stečajni postopek - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - cesija - komu se izpolnjuje - pravilna izpolnitev - pravna narava pogodbe
    Presoja pravne narave pogodbe o odstopu terjatve je bila potrebna za presojo, ali je terjatev prešla v premoženjsko sfero cesionarja (predlagatelja), ali pa je ostala v premoženjski sferi odstopnika in kateremu od njiju je dolžnik veljavno izpolnil svojo obveznost. Po pravilni presoji vsebine pogodbe kot inkaso cesije, za katero pa po četrtem odstavku 425. člena OZ velja, da dolžnik odstopljene terjatve svojo obveznost lahko veljavno izpolni tudi odstopniku, čeprav je bil obveščen o odstopu, je zato neutemeljena pritožbena kritika neupravičene presoje pravne narave pogodbe o odstopu terjatve.
  • 13.
    VSM Sklep I Ip 313/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00004346
    ZIZ člen 41, 41/2.
    navedba stranke v odločbi - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo - pravilna vročitev
    Za učinkovanje sklepa je bistveno, da je jasno, na koga se nanaša (kdo je resnični naslovnik), pri čemer pa lahko tudi pomotna označba za tak namen še vedno zadošča skupaj z drugimi podatki o naslovniku, zlasti, če je resnični naslovnik sklep sprejel brez pripomb (podpisal vročilnico kljub napačni označbi). Ker pravilna navedba dolžnika bremeni upnika, ko poda predlog za izvršbo (drugi odstavek 41. člena ZIZ), je na njem tudi trditveno in dokazno breme glede navedene povezave in morebitne napake v označbi.
  • 14.
    VSL Sklep II Cp 95/2017
    31.5.2017
    DEDNO PRAVO
    VSL00000177
    ZD člen 48, 48/1, 56, 165. ZPP člen 214, 214/3, 339, 339/2, 339/2-8.
    prošnja za preložitev obravnave - zdravniško opravičilo - pravica do sodelovanja v postopku - načelo kontradiktornosti - kršitev pravice do izjave - prekluzija - prekluzija v zapuščinskem postopku - sporna dejstva - odstop dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - način vračunanja darila in volila
    Pritožnica je pisno predlagala preložitev narokov za zapuščinsko obravnavo, razpisanih za 11. 2. 2016 in 27. 6. 2016. K predlogoma za preložitev obravnave je priložila tudi zdravniški opravičili, izdani na predpisanem obrazcu. Sodišče prve stopnje je navedena naroka opravilo v nenavzočnosti pritožnice, ne da bi upoštevalo oziroma odločilo o njenih predlogih za preložitev obravnave. S tem je bilo pritožnici onemogočeno sodelovanje na obravnavah, zaradi česar je podana (smiselno) uveljavljena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
  • 15.
    VSL Sklep IV Cp 1290/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00004515
    ZPP člen 180, 180/1.
    postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - umik predloga - ustavitev postopka - nepreklicna izjava
    Izjave o umiku tožbe ni mogoče preklicati (tožnikove navedbe v pritožbi je mogoče razumeti tudi tako, da preklicuje izjavo o umiku tožbe). Ker je toženka privolila v umik tožbe, je sklep prvega sodišča o ustavitvi postopka pravilen.
  • 16.
    VSL Sklep I Cp 380/2017
    31.5.2017
    DEDNO PRAVO
    VSL00000927
    ZD člen 46, 46/1, 54. ZDKG člen 14, 14/1, 14/2.
    zapuščina - dedni (nujni) delež - vračunanje daril - vračunanje daril dedičev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zaščitena kmetija
    Vsakemu zakonitemu dediču se vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika. Enako velja za nujne dediče. Izjema so stroški za preživljanje dediča in njegovo obvezno šolanje; o tem, ali in koliko naj se vračunajo izdatki, ki jih je imel zapustnik z nadaljnjim šolanjem dediča, pa odloči sodišče glede na okoliščine, upoštevajoč predvsem vrednost zapuščine ter stroške za šolanje in usposobitev drugih dedičev za samostojno življenje. Isto pravilo se uporablja tudi takrat, ko je predmet dedovanja zaščitena kmetija.
  • 17.
    VSL Sklep II Cp 1205/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00001397
    ZPP člen 117, 394, 394-9. ZNP člen 36, 36/1.
    predlog za obnovo postopka - dovoljenost predloga za obnovo postopka - pravni interes za obnovo postopka - postopek za delitev solastnine - predujem za stroške izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - domneva o umiku predloga v nepravdnem postopku - oprostitev plačila stroškov za izvedenca - brezplačna pravna pomoč
    Predlagatelj je dosegel odobritev plačila stroškov za izvedenca preko brezplačne pravne pomoči šele po izčrpanju rednih in izrednih pravnih sredstev v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči. Izdana odločba službe BPP zanj predstavlja ugodno odločitev in s tem njegov pravni interes za obnovo postopka, ki je bil ustavljen zaradi domneve umika predloga (neplačilo predujma za izvedenca v postavljenem roku).
  • 18.
    VSC Sklep II Ip 160/2017
    31.5.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00000358
    ZIZ člen 43, 43/1.
    umik predloga za izvršbo - načelo kontradiktornosti - delni umik izvršilnega predloga
    Če lahko upnik brez privolitve dolžnika delno umakne predlog za izvršbo, mu sodišče prve stopnje ne rabi vročati delnega umika predloga in dolžnik se o tem ne rabi izjasnjevati.
  • 19.
    VSL Sklep I Cp 518/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00000860
    ZPP člen 116, 116/1, 137, 137/1.
    zamuda roka za opravo procesnega dejanja - vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - napaka v sferi strankinega pooblaščenca - vročanje pisanj pooblaščencu
    Nekomuniciranje oziroma nesporazum med stranko in pooblaščencem ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
  • 20.
    VSC Sodba Cpg 79/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00000424
    ZPP člen 7, 14, 212. ZPPSL člen 80, 80/2. ZFPPIPP člen 102.
    dokazno in trditveno breme - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - identično dejansko stanje - dokazovanje z listinami - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
    Ko je sodišče prve stopnje bilo seznanjeno s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, katere obstoj tudi pritožba ne zanika, je nad procesno dolžnostjo tožeče stranke, da svoje trditve dokazno podpre (7.člen ZPP1 v zvezi s 212. členom ZPP2 ) pretehtala vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanj in kazenske odgovornosti storilca, ki obstaja, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo odločeno v kazenskem postopku. Sodišče je zaradi vezanosti na kazensko obsodilno sodbo sodišča pri identičnem dejanskem stanju, smelo samo pridobiti obe kazenski sodbi in s tem ni kršilo procesnih predpisov v škodo toženca. Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Pravdno sodišče teh dejstev, če obenem tvorijo podlago za odločitev o obstoju civilnopravne obveznosti, ne sme ugotoviti drugače oziroma vsaj ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča.

    Pa tudi sicer velja, da je pravna narava instituta vezanosti na kazensko obsodilno sodbo po 14. členu ZPP večplastna in ne gre niti za dokazno pravilo (saj se ne nanaša le na dejstva, vezanost na sodbo pa ne učinkuje ne kot na listino temveč kot na odločitev) niti ne gre za učinek pravnomočnosti v ožjem smislu. Gre za učinek vezanosti, ko se v dveh zaporednih postopkih odloča o različnih pravnih posledicah, ki pa obe izvirata iz istega historičnega dogodka.

    Če torej pri institutu vezanosti na kazensko obsodilo sodbo ne gre niti za dokazno pravilo niti za vezanost na listino, je sodišče smelo samo pridobiti kazenski obsodilni sodbi, s tem pa ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka kot mu zmotno očita pritožba niti ni posledično tožencu bila kršena ustavna pravica po 22. členu Ustave RS.

    V konkretni zadevi, v kateri se tožencu očita protipravno ravnanje v času, ko je bil stečajni upravitelj pri tožeči stranki in ji posledično povzročil škodo v višini vtoževanega zneska, prej navedeno pomeni, da toženec potem, ko je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki izhaja iz identičnega dejanskega stanja, ne more več podati ugovora, da storjeno dejanje ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni vzročne zveze, pravdno sodišče je vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je nastala prepovedana posledica. Obstoj predpostavk po kazenskem pravu utemeljuje sklep, da te predpostavke obstajajo tudi po strožjih merilih civilnega prava ali drugače povedano, odločitev pravdnega sodišča ne sme biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.

    Identičnost dejanskega stanja v kazenski zadevi s pravdno zadevo je mogoče ugotoviti le tako, da se ne sledi le izreku kazenske sodbe, temveč obrazložitev kazenske sodbe nujno predstavlja podporo izreku in šele na ta način je mogoče pravilno ugotoviti dejansko stanje.

    Ob pravilnem branju kazenske obsodilne sodbe pa se pokaže, da jo kazensko sodišče ugotovilo to, kar je povzelo sodišče prve stopnje in tudi vse, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko presodilo, da toženec ni ravnal kot se pričakuje od povprečno skrbnega stečajnega upravitelja, od katerega se pričakuje, da ve in bi moral vedeti, da stečajna masa ni namenjena vlaganjem, nalaganjem, investiranju ali celo finančnemu špekuliranju, ampak poplačilu upnikov in bi v skladu s tem namenom tudi moral delovati, čeprav je v danem obdobju mogoče pričakovati visoke donose pri določenih vlaganjih, nalaganjih, investiranju ali celo finančnem špekuliranju.
  • 1
  • od 33
  • >
  • >>