• Najdi
  • 1
  • od 33
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sodba II Cp 205/2017
    31.5.2017
    STVARNO PRAVO
    VSL00000697
    SPZ člen 37, 99. OZ člen 261, 261/1.
    zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba - protipravno vznemirjanje - pridržna pravica
    Ker premoženjskopravni odnosi pravdnih strank glede spornega stanovanja v času, ko je tožnica vložila tožbo zaradi skladiščenja toženčevih stvari v njenem stanovanju, še niso bili razčiščeni, skladiščenje ni bilo protipravno. Skladiščenje stvari je postalo protipravno, ker se toženca tožnikovi lastninski oblastni pravici nista uklonila po tem, ko je bil njun vložek v stanovanje opredeljen kot obligacijska terjatev.

    Pridržna pravica, na katero se toženca sklicujeta, ni stvarna pravica, res pa je, da kot sredstvo za zavarovanje zapadlih terjatev opravičuje upnikovo oblast nad stvarjo. Vendar toženca te oblasti nimata, saj je nesporno, da ključa stanovanja nimata.
  • 2.
    VSL Sklep I Cp 683/2017
    31.5.2017
    DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00001171
    ZDen člen 3, 3-9, 64. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 46.
    določitev odškodnine - denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - odškodnina za nacionalizirano premoženje - uporaba materialnega prava
    Najkasneje po uveljavitvi ZDen, ki ureja denacionalizacijo premoženja, podržavljenega med drugim z ZNNZ, ni mogoče več zahtevati odškodnine za nacionalizirano nepremičnino na podlagi ZNNZ.
  • 3.
    VSL Sodba II Cp 389/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00000744
    OZ člen 179, 179/2.
    denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - prometna nesreča - primarni strah - intenziteta in trajanje strahu - pravno priznani strah - pravno priznana škoda - stroški postopka - uspeh pravdnih strank - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
    Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
  • 4.
    VSC Sklep II Ip 160/2017
    31.5.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00000358
    ZIZ člen 43, 43/1.
    umik predloga za izvršbo - načelo kontradiktornosti - delni umik izvršilnega predloga
    Če lahko upnik brez privolitve dolžnika delno umakne predlog za izvršbo, mu sodišče prve stopnje ne rabi vročati delnega umika predloga in dolžnik se o tem ne rabi izjasnjevati.
  • 5.
    VSL Sklep II Cp 579/2017
    31.5.2017
    DEDNO PRAVO
    VSL00001204
    ZPP člen 307, 392. ZD člen 214.
    dedni dogovor - učinek sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - posebna tožba
    Ker ima dedni dogovor učinke sodne poravnave, ga je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo, ne pa z rednim pravnim sredstvom
  • 6.
    VSL sklep Cst 259/2017
    31.5.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00002953
    ZFPPIPP člen 57, 57/3, 317, 317/1, 374/8, 374/13. ZPP člen 187, 187/3.
    osebni stečaj - razdelitev premoženja upnikom - sprememba upnika - sklep o končni razdelitvi - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - razdelitvena masa - subjektivna sprememba tožbe
    Novi upnik mora prevzeti postopek v tistem stanju, v katerem stopi vanj.

    Informativno ponujena cena po prvem odstavku 328. člena ZFPPIPP, na katere uporabo se sklicuje pritožnik, ne predstavlja ocenjene vrednosti premoženja, pač pa je pomembna le za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
  • 7.
    VSL Sklep R 157/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00001146
    ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7.
    spor o pristojnosti - gospodarski spor - spor o stvarni pravici - obligacijski zahtevek - tožba upnika za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
    Pri odločanju o zahtevku iz petega odstavka 168. člena ZIZ ne gre za spor o stvarni pravici, gre za poseg v tuje posle oziroma razmerje z namenom doseči možnost poplačila svoje terjatve v izvršilnem postopku, zato gre za obligacijsko razmerje. Ker so pravdne stranke tega postopka gospodarske družbe, je podana pristojnost okrožnega sodišča.
  • 8.
    VSL Sklep Cst 286/2017
    31.5.2017
    STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00001389
    ZFPPIPP člen 22, 121, 121/1, 126, 126/1, 309, 309/3. ZPP člen 343, 343/4.
    sklep o preizkusu terjatev - pravni interes za pritožbo - izločitveni upnik - dopustnost pritožbe - pravica do pritožbe - izločitvena pravica - lastninska pravica - dovoljenost pritožbe - zemljiškoknjižno dovolilo - pridobitev lastninske pravice - ni pravnega interesa za pritožbo
    Z izpodbijanim sklepom je odločeno le o prijavljeni izločitveni pravici upnika Mestna občina ... na parc. št. 1... k.o. X, na kateri pa svoje izločitvene pravice pritožnik ne uveljavlja.

    Ker pritožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja denarne terjatve, da bi zaradi čimboljšega poplačila le-te težil k čim večjemu obsegu stečajne mase, se pokaže, da izpodbijana odločitev v njegov pravni položaj ne posega. Pritožniku zato pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep ni mogoče priznati.
  • 9.
    VSL Sklep I Cp 361/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00001096
    ZPP člen 81, 81/5.
    gospodarska družba, izbrisana iz sodnega registra - neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka - neodpravljiva pomanjkljivost - zavženje tožbe
    Ker je bila toženka A., d. o. o., glede na podatke sodnega registra izbrisana iz sodnega registra pred vložitvijo tožbe, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo, saj gre za neodpravljivo pomanjkljivost (peti odstavek 81. člena ZPP).
  • 10.
    VSL Sodba in sklep II Cp 668/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00000859
    ZPP člen 158, 337, 337/1.
    pritožbene novote - delni umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - dokazno breme - menica - izpolnitev obveznosti s strani tretjega
    Gleda na pasivnost toženke v tem postopku, ko se ni udeležila glavne obravnave, niti ni založila predujma za izvedenca grafologa, je pravilen sklep, da toženka ni dokazala, da podpis na menici, ki jo je podpisala kot avalist, ni njen.
  • 11.
    VSL Sklep I Cp 518/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00000860
    ZPP člen 116, 116/1, 137, 137/1.
    zamuda roka za opravo procesnega dejanja - vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - napaka v sferi strankinega pooblaščenca - vročanje pisanj pooblaščencu
    Nekomuniciranje oziroma nesporazum med stranko in pooblaščencem ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
  • 12.
    VSL Sodba I Cp 238/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00002473
    OZ člen 190, 198. ZDen člen 72, 72/1, 72/2. ZPP člen 214, 214/2.
    obseg prikrajšanja - dokazno in trditveno breme - neupravičena obogatitev - služnost v javno korist - gola lastninska pravica
    Ob ugotovitvi, da je bila sporna nepremičnina že ob uveljavitvi ZDen obremenjena z opisano služnostjo v javno korist, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da uporaba nepremičnine izven obratovanja transformatorske postaje ne bi bila mogoča. Ker slednja zaseda večino območja nepremičnine, bi bil tožnik pri uporabi nepremičnine v celoti omejen, njegova lastninska pravica pa povsem okrnjena.
  • 13.
    VSC Sodba Cpg 79/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00000424
    ZPP člen 7, 14, 212. ZPPSL člen 80, 80/2. ZFPPIPP člen 102.
    dokazno in trditveno breme - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - identično dejansko stanje - dokazovanje z listinami - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
    Ko je sodišče prve stopnje bilo seznanjeno s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, katere obstoj tudi pritožba ne zanika, je nad procesno dolžnostjo tožeče stranke, da svoje trditve dokazno podpre (7.člen ZPP1 v zvezi s 212. členom ZPP2 ) pretehtala vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanj in kazenske odgovornosti storilca, ki obstaja, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo odločeno v kazenskem postopku. Sodišče je zaradi vezanosti na kazensko obsodilno sodbo sodišča pri identičnem dejanskem stanju, smelo samo pridobiti obe kazenski sodbi in s tem ni kršilo procesnih predpisov v škodo toženca. Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Pravdno sodišče teh dejstev, če obenem tvorijo podlago za odločitev o obstoju civilnopravne obveznosti, ne sme ugotoviti drugače oziroma vsaj ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča.

    Pa tudi sicer velja, da je pravna narava instituta vezanosti na kazensko obsodilno sodbo po 14. členu ZPP večplastna in ne gre niti za dokazno pravilo (saj se ne nanaša le na dejstva, vezanost na sodbo pa ne učinkuje ne kot na listino temveč kot na odločitev) niti ne gre za učinek pravnomočnosti v ožjem smislu. Gre za učinek vezanosti, ko se v dveh zaporednih postopkih odloča o različnih pravnih posledicah, ki pa obe izvirata iz istega historičnega dogodka.

    Če torej pri institutu vezanosti na kazensko obsodilo sodbo ne gre niti za dokazno pravilo niti za vezanost na listino, je sodišče smelo samo pridobiti kazenski obsodilni sodbi, s tem pa ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka kot mu zmotno očita pritožba niti ni posledično tožencu bila kršena ustavna pravica po 22. členu Ustave RS.

    V konkretni zadevi, v kateri se tožencu očita protipravno ravnanje v času, ko je bil stečajni upravitelj pri tožeči stranki in ji posledično povzročil škodo v višini vtoževanega zneska, prej navedeno pomeni, da toženec potem, ko je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki izhaja iz identičnega dejanskega stanja, ne more več podati ugovora, da storjeno dejanje ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni vzročne zveze, pravdno sodišče je vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je nastala prepovedana posledica. Obstoj predpostavk po kazenskem pravu utemeljuje sklep, da te predpostavke obstajajo tudi po strožjih merilih civilnega prava ali drugače povedano, odločitev pravdnega sodišča ne sme biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.

    Identičnost dejanskega stanja v kazenski zadevi s pravdno zadevo je mogoče ugotoviti le tako, da se ne sledi le izreku kazenske sodbe, temveč obrazložitev kazenske sodbe nujno predstavlja podporo izreku in šele na ta način je mogoče pravilno ugotoviti dejansko stanje.

    Ob pravilnem branju kazenske obsodilne sodbe pa se pokaže, da jo kazensko sodišče ugotovilo to, kar je povzelo sodišče prve stopnje in tudi vse, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko presodilo, da toženec ni ravnal kot se pričakuje od povprečno skrbnega stečajnega upravitelja, od katerega se pričakuje, da ve in bi moral vedeti, da stečajna masa ni namenjena vlaganjem, nalaganjem, investiranju ali celo finančnemu špekuliranju, ampak poplačilu upnikov in bi v skladu s tem namenom tudi moral delovati, čeprav je v danem obdobju mogoče pričakovati visoke donose pri določenih vlaganjih, nalaganjih, investiranju ali celo finančnem špekuliranju.
  • 14.
    VSL Sodba II Cp 135/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00000676
    OZ člen 270, 619. ZPP člen 254.
    podjemna pogodba - pogodba o delu - plačilo računa - prenehanje terjatve zaradi izpolnitve obveznosti - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenska mnenja - postavitev drugega izvedenca
    V konkretnem primeru ni bilo potrebe po dopolnjevanju izvedenskega mnenja. Izvedenec je odgovoril na vse pripombe, ki jih je tožeča stranka podala na njegovo mnenje. Pritožbeno sodišče soglaša, da je izvedeniško mnenje popolno, razumljivo in preverljivo, zato ni potrebe po njegovem preverjanju s strani novega izvedenca.
  • 15.
    VSL Sklep I Cp 1283/2017
    31.5.2017
    SODNE TAKSE
    VSL00000904
    ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5.
    oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - dohodki iz premoženja
    Sodišče mora pri svoji odločitvi presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.
  • 16.
    VDSS Sklep Pdp 105/2017
    31.5.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00005263
    ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
    Ugotovitev sodišča prve stopnje, da v zvezi z ugotovljenimi kršitvami ni podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, je vsaj preuranjena. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje pri ugotavljanju kršitev, ki jih je storila tožnica 14. in 30. 9. 2017 ni upoštevalo, da se očitki v izredni odpovedi nanašajo na neopravljene obiske pri strankah in izkoriščanje službenega časa za opravljanje zasebnih aktivnosti in na dejstvo, da je tožnica v poročilih o opravljenih obiskih strank in pošt z dne 21. 9. in 6. 10. 2015 ter na kasnejših sestankih namenoma lažno prikazovala dejanske okoliščine oziroma je pri toženi stranki ustvarila zmotno predstavo o teh okoliščinah.

    Pri ugotavljanju navodil delodajalca ni mogoče izhajati iz povsem ozkega tolmačenja sodišča prve stopnje, da naj pri toženi stranki (glede na izpoved B.B.) način dela ne bi bil določen, saj je treba izhajati iz vsebine dela tožnice oziroma njenega delovnega mesta. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je tožnica morala obiskovati stranke glede na plan in jim predstavljati poštne storitve ter nato poročati toženi stranki o opravljenem delu. Če delavec ne opravi svojega dela v celoti oziroma če delavec neupravičeno ne opravlja svojega dela v delovnem času, gre za kršitev navodil delodajalca, in s tem 34. člena ZDR-1.
  • 17.
    VSL Sodba I Cp 33/2017
    31.5.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00000574
    OZ člen 131.
    avtomobilska nesreča - dokazna ocena - pešec - rekonstrukcija
    Ker ni dokazano, da je zavarovanka toženke tožnika zbila, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
  • 18.
    VSL Sodba II Cp 578/2017
    31.5.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00001012
    ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1, 185/2, 286. ZZZDR člen 59.
    skupno premoženje - posebno premoženje - sprememba tožbe - prekluzija dejstev in dokazov
    Po ugotovitvi, da predstavljajo tudi denarna sredstva skupno premoženje pravdnih strank, je sodišče ugotavljalo delež pravdnih strank na tem premoženju in ugotovilo, da sta deleža pravdnih strank enaka (kot tudi na ostalem skupnem premoženju) in znašata za vsakega od njiju 1/2.
  • 19.
    VSL Sklep Cst 273/2017
    31.5.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00000352
    OZ člen 425, 425/4. ZFPPIPP člen 231, 231-3.
    obstoj terjatve - inkaso cesija - odstop terjatve v izterjavo - predhodni stečajni postopek - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - cesija - komu se izpolnjuje - pravilna izpolnitev - pravna narava pogodbe
    Presoja pravne narave pogodbe o odstopu terjatve je bila potrebna za presojo, ali je terjatev prešla v premoženjsko sfero cesionarja (predlagatelja), ali pa je ostala v premoženjski sferi odstopnika in kateremu od njiju je dolžnik veljavno izpolnil svojo obveznost. Po pravilni presoji vsebine pogodbe kot inkaso cesije, za katero pa po četrtem odstavku 425. člena OZ velja, da dolžnik odstopljene terjatve svojo obveznost lahko veljavno izpolni tudi odstopniku, čeprav je bil obveščen o odstopu, je zato neutemeljena pritožbena kritika neupravičene presoje pravne narave pogodbe o odstopu terjatve.
  • 20.
    VSL Sklep V Kp 5499/2017
    31.5.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00001044
    ZKP člen 285e, 285e/1. URS člen 22.
    izločitev dokazov - predobravnavni narok - predlog za izločitev dokazov - načelo kontradiktornosti - enako varstvo pravic - ugotavljanje dejanskega stanja
    Dokaze, ki so pomembni za odločitev o predlogu za izločitev dokazov kot nedovoljenih, mora predsednik senata izvesti na predobravnavnem naroku v prisotnosti strank, saj je le na ta način zadoščeno pravicam iz 22. člena Ustave (jamstvo enakega varstva pravic oziroma zahteva po kontradiktornosti mora biti spoštovana v vseh fazah postopka).
  • 1
  • od 33
  • >
  • >>