zapuščinski postopek - zapuščinska obravnava - sklep o dedovanju - delni sklep o dedovanju - pravnomočnost sklepa o dedovanju - razveljavitev sklepa o dedovanju - uveljavljanje dednopravnega zahtevka v pravdi
Pritožbena zahteva za razveljavitev sklepa o dedovanju je utemeljena z argumenti, (1) da pritožniku ne bo omogočeno podati dednopravnih zahtevkov v zvezi s premoženjem, ki ga bo zapustnica dedovala po pokojnem možu, (2) da je z vlogo z dne 7. 9. 2016 opozoril sodišče, da bo podal zahtevek po 23. in 32. členu ZD. Ker bo lahko pritožnik navedene zahtevke po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa o dedovanju v skladu s petim odstavkom 213. člena ZD uveljavljal v pravdi, pritožbena zahteva za razveljavitev izpodbijanega sklepa ni utemeljena. Pravnomočnost sklepa o dedovanju ni ovira, da pritožnik o teh zahtevkih ne bi mogel sprožiti pravde.
ZPP člen 7, 14, 212. ZPPSL člen 80, 80/2. ZFPPIPP člen 102.
dokazno in trditveno breme - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - identično dejansko stanje - dokazovanje z listinami - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
Ko je sodišče prve stopnje bilo seznanjeno s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, katere obstoj tudi pritožba ne zanika, je nad procesno dolžnostjo tožeče stranke, da svoje trditve dokazno podpre (7.člen ZPP1 v zvezi s 212. členom ZPP2 ) pretehtala vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanj in kazenske odgovornosti storilca, ki obstaja, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo odločeno v kazenskem postopku. Sodišče je zaradi vezanosti na kazensko obsodilno sodbo sodišča pri identičnem dejanskem stanju, smelo samo pridobiti obe kazenski sodbi in s tem ni kršilo procesnih predpisov v škodo toženca. Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Pravdno sodišče teh dejstev, če obenem tvorijo podlago za odločitev o obstoju civilnopravne obveznosti, ne sme ugotoviti drugače oziroma vsaj ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča.
Pa tudi sicer velja, da je pravna narava instituta vezanosti na kazensko obsodilno sodbo po 14. členu ZPP večplastna in ne gre niti za dokazno pravilo (saj se ne nanaša le na dejstva, vezanost na sodbo pa ne učinkuje ne kot na listino temveč kot na odločitev) niti ne gre za učinek pravnomočnosti v ožjem smislu. Gre za učinek vezanosti, ko se v dveh zaporednih postopkih odloča o različnih pravnih posledicah, ki pa obe izvirata iz istega historičnega dogodka.
Če torej pri institutu vezanosti na kazensko obsodilo sodbo ne gre niti za dokazno pravilo niti za vezanost na listino, je sodišče smelo samo pridobiti kazenski obsodilni sodbi, s tem pa ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka kot mu zmotno očita pritožba niti ni posledično tožencu bila kršena ustavna pravica po 22. členu Ustave RS.
V konkretni zadevi, v kateri se tožencu očita protipravno ravnanje v času, ko je bil stečajni upravitelj pri tožeči stranki in ji posledično povzročil škodo v višini vtoževanega zneska, prej navedeno pomeni, da toženec potem, ko je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki izhaja iz identičnega dejanskega stanja, ne more več podati ugovora, da storjeno dejanje ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni vzročne zveze, pravdno sodišče je vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je nastala prepovedana posledica. Obstoj predpostavk po kazenskem pravu utemeljuje sklep, da te predpostavke obstajajo tudi po strožjih merilih civilnega prava ali drugače povedano, odločitev pravdnega sodišča ne sme biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
Identičnost dejanskega stanja v kazenski zadevi s pravdno zadevo je mogoče ugotoviti le tako, da se ne sledi le izreku kazenske sodbe, temveč obrazložitev kazenske sodbe nujno predstavlja podporo izreku in šele na ta način je mogoče pravilno ugotoviti dejansko stanje.
Ob pravilnem branju kazenske obsodilne sodbe pa se pokaže, da jo kazensko sodišče ugotovilo to, kar je povzelo sodišče prve stopnje in tudi vse, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko presodilo, da toženec ni ravnal kot se pričakuje od povprečno skrbnega stečajnega upravitelja, od katerega se pričakuje, da ve in bi moral vedeti, da stečajna masa ni namenjena vlaganjem, nalaganjem, investiranju ali celo finančnemu špekuliranju, ampak poplačilu upnikov in bi v skladu s tem namenom tudi moral delovati, čeprav je v danem obdobju mogoče pričakovati visoke donose pri določenih vlaganjih, nalaganjih, investiranju ali celo finančnem špekuliranju.
Če lahko upnik brez privolitve dolžnika delno umakne predlog za izvršbo, mu sodišče prve stopnje ne rabi vročati delnega umika predloga in dolžnik se o tem ne rabi izjasnjevati.
Ker premoženjskopravni odnosi pravdnih strank glede spornega stanovanja v času, ko je tožnica vložila tožbo zaradi skladiščenja toženčevih stvari v njenem stanovanju, še niso bili razčiščeni, skladiščenje ni bilo protipravno. Skladiščenje stvari je postalo protipravno, ker se toženca tožnikovi lastninski oblastni pravici nista uklonila po tem, ko je bil njun vložek v stanovanje opredeljen kot obligacijska terjatev.
Pridržna pravica, na katero se toženca sklicujeta, ni stvarna pravica, res pa je, da kot sredstvo za zavarovanje zapadlih terjatev opravičuje upnikovo oblast nad stvarjo. Vendar toženca te oblasti nimata, saj je nesporno, da ključa stanovanja nimata.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da v zvezi z ugotovljenimi kršitvami ni podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, je vsaj preuranjena. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje pri ugotavljanju kršitev, ki jih je storila tožnica 14. in 30. 9. 2017 ni upoštevalo, da se očitki v izredni odpovedi nanašajo na neopravljene obiske pri strankah in izkoriščanje službenega časa za opravljanje zasebnih aktivnosti in na dejstvo, da je tožnica v poročilih o opravljenih obiskih strank in pošt z dne 21. 9. in 6. 10. 2015 ter na kasnejših sestankih namenoma lažno prikazovala dejanske okoliščine oziroma je pri toženi stranki ustvarila zmotno predstavo o teh okoliščinah.
Pri ugotavljanju navodil delodajalca ni mogoče izhajati iz povsem ozkega tolmačenja sodišča prve stopnje, da naj pri toženi stranki (glede na izpoved B.B.) način dela ne bi bil določen, saj je treba izhajati iz vsebine dela tožnice oziroma njenega delovnega mesta. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je tožnica morala obiskovati stranke glede na plan in jim predstavljati poštne storitve ter nato poročati toženi stranki o opravljenem delu. Če delavec ne opravi svojega dela v celoti oziroma če delavec neupravičeno ne opravlja svojega dela v delovnem času, gre za kršitev navodil delodajalca, in s tem 34. člena ZDR-1.
S paulijansko tožbo je mogoče izpodbijati tudi navidezne (simulirane) pravne posle. Četudi je šlo v primeru darilnih pogodb za navidezne pogodbe, te navideznosti proti tretji pošteni osebi, kar tožnik kot upnik je, skladno z določbo tretjega odstavka 50. člena OZ ni mogoče uveljavljati. Pri tem ni pomembno, kakšno pogodbo navidezna darilna pogodba prikriva. Darilne pogodbe se zato v odnosu do tožnika štejejo za veljavne.
Glede neodplačnih razpolaganj zakon določa, da se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom.
Ne gre za protispisnost, kadar se očitek o napaki sodišča nanaša na nekaj, kar je rezultat sodniškega sklepanja in ko gre za vrednostno opredelitev sodišča do vsebine nekega dokaza, ampak le tedaj, ko gre za napako povsem tehnično-prenosne narave, česa takšnega pa toženca ne zatrjujeta.
Načelo kontradiktornosti, ki izvira iz načela obojestranskega zaslišanja, ne pomeni, da mora sodišče izvesti prav vse dokaze, ki so predlagani, ampak pomeni, da mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003382
ZIKS-1 člen 12, 12/3. KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 129a.
alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - pravočasnost predloga
Če obsojenec še ni začel prestajati kazni, se za presojo pravočasnosti njegovega predloga za alternativni način izvršitve kazni z zaporom ob koncu tedna uporablja določba 129.a člena ZKP.
Pogoji za odločanje po tretjem odstavku 12. člena ZIKS-1 so izpolnjeni, ko obsojenec v zavodu nastopi kazen, katere izvršitev predlaga z zaporom ob koncu tedna.
navedba stranke v odločbi - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo - pravilna vročitev
Za učinkovanje sklepa je bistveno, da je jasno, na koga se nanaša (kdo je resnični naslovnik), pri čemer pa lahko tudi pomotna označba za tak namen še vedno zadošča skupaj z drugimi podatki o naslovniku, zlasti, če je resnični naslovnik sklep sprejel brez pripomb (podpisal vročilnico kljub napačni označbi). Ker pravilna navedba dolžnika bremeni upnika, ko poda predlog za izvršbo (drugi odstavek 41. člena ZIZ), je na njem tudi trditveno in dokazno breme glede navedene povezave in morebitne napake v označbi.
obstoj terjatve - inkaso cesija - odstop terjatve v izterjavo - predhodni stečajni postopek - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - cesija - komu se izpolnjuje - pravilna izpolnitev - pravna narava pogodbe
Presoja pravne narave pogodbe o odstopu terjatve je bila potrebna za presojo, ali je terjatev prešla v premoženjsko sfero cesionarja (predlagatelja), ali pa je ostala v premoženjski sferi odstopnika in kateremu od njiju je dolžnik veljavno izpolnil svojo obveznost. Po pravilni presoji vsebine pogodbe kot inkaso cesije, za katero pa po četrtem odstavku 425. člena OZ velja, da dolžnik odstopljene terjatve svojo obveznost lahko veljavno izpolni tudi odstopniku, čeprav je bil obveščen o odstopu, je zato neutemeljena pritožbena kritika neupravičene presoje pravne narave pogodbe o odstopu terjatve.
Kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.
materialna škoda - gradnja - dokazovanje z izvedencem - praktične izkušnje - merilo mejnega praga zadostne verjetnosti - tresljaji - neposredni vzrok škode - izključni vzrok
Ker za vzpostavitev zveze med nastalimi poškodbami tožnikove nepremičnine in tresljaji ob gradnji soseske zaradi zabijanja pilotov zadošča prag verjetnosti, ki presega 50%, je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja utemeljeno ugotovilo obstoj vzročne zveze med poškodbami v mansardnem stanovanju (pokanje knauf plošč), pritličnim stanovanjem (zidne razpoke) in otežkočenim zapiranjem vrat ter tresljaji zaradi zabijanja pilotov v času gradnje soseske.
Predmet dokazovanja z izvedencem niso le abstraktna pravila stroke, znanosti, temveč tudi izkušenj, ki so tako kot splošne življenjske izkušnje in splošno znana pravila znanosti, nujna za povezavo konkretnih dejstev v določen dokazni zaključek o pravno pomembnem dejstvu.
lastninska tožba (rei vindicatio) - zahtevek za vrnitev nepremičnine - poziv k popravi tožbe - kršitev pravice do izjave - izpolnitveni rok - paricijski rok - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - izpodbijanje vrednosti spornega predmeta - pritožbena novota - predmet spora
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s pozivom tožnikom, naj popravijo nasprotno tožbo tako, da bo vsebovala določen zahtevek, prekoračilo svoje pristojnosti, ni utemeljen. Ta pristojnost gre sodišču na podlagi 108. člena ZPP. Neutemeljen je tudi toženčev očitek bistvene kršitve določb postopka, ker je bilo to storjeno šele v novem sojenju. Glede na to, da nasprotna tožba predstavlja odziv tožnikov na toženčev zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na določenem delu nepremičnin parc. št. 1 in 2, obe k.o. X, in da je iz njegovega nastopanja v pravdi - in v pravdah, zaradi katerih je bila ta prekinjena - očitno, da je vedel, kaj je predmet spora, mu nista mogli biti kršeni pravica do izjave in do dokazovanja.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o tako odločilni povezanosti med zahtevkom za izročitev nepremičnine in rokom za prostovoljno izpolnitev obveznosti, da bi prekratek zahtevani rok pomenil tudi neutemeljenost zahtevka. Določitev daljšega roka od zahtevanega je na podlagi 313. člena ZPP v pristojnosti sodišča.
OZ člen 131, 154, 154/4, 921, 965, 965/1. ZPP člen 7, 8, 362.
odškodninska odgovornost - nastanek škodnega dogodka - vzročna zveza - potek prometne nesreče - dejanske okoliščine poteka prometne nesreče - dokazna ocena - upoštevanje napotkov višjega sodišča - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - direktna tožba
Na oškodovancih je trditveno in dokazno breme, da je do nesreče prišlo in da jim je v njej nastala škoda.
Možnost nastanka nezgode, kot so jo dokazovali tožniki, je minimalna in ni dokazana niti s standardom pretežne verjetnosti, ki se je v sodni praksi uveljavil pri dokazovanju vzročne zveze.
ZFPPIPP člen 22, 121, 121/1, 126, 126/1, 309, 309/3. ZPP člen 343, 343/4.
sklep o preizkusu terjatev - pravni interes za pritožbo - izločitveni upnik - dopustnost pritožbe - pravica do pritožbe - izločitvena pravica - lastninska pravica - dovoljenost pritožbe - zemljiškoknjižno dovolilo - pridobitev lastninske pravice - ni pravnega interesa za pritožbo
Z izpodbijanim sklepom je odločeno le o prijavljeni izločitveni pravici upnika Mestna občina ... na parc. št. 1... k.o. X, na kateri pa svoje izločitvene pravice pritožnik ne uveljavlja.
Ker pritožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja denarne terjatve, da bi zaradi čimboljšega poplačila le-te težil k čim večjemu obsegu stečajne mase, se pokaže, da izpodbijana odločitev v njegov pravni položaj ne posega. Pritožniku zato pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep ni mogoče priznati.
agrarna skupnost - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - razlogi sklepa - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti
Že iz omenjene zakonske določbe 2. člena ZAgrS dovolj jasno izhaja, da je pogoj za uporabo določb ZAgrS tudi ta, da je na podlagi ZPVAS ponovno vzpostavljena in organizirana agrarna skupnost vpisana v register agrarnih skupnosti, kot ga (v 15. členu) predvideva ZAgrS. Če pogoj vpisa v register ni izpolnjen, uporaba določb ZAgrS v posameznem primeru (kar velja seveda tudi glede vprašanj povezanih z dedovanjem) ne pride v poštev.
Odločitev o založitvi sredstev za kritje stroškov izvedenca ima značaj procesnega sklepa, zato se pritožnica ne more sklicevati na njegovo pravnomočnost. Poleg tega (glede stroškov) ne moreta obstajati dve različni pravnomočni odločbi. Zato je sodišče - skladno z določbo 328. člena ZPP - utemeljeno popravilo očitno pisno pomoto v navedbi zavezanca za plačilo manjkajoče izvedenine.
postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - umik predloga - ustavitev postopka - nepreklicna izjava
Izjave o umiku tožbe ni mogoče preklicati (tožnikove navedbe v pritožbi je mogoče razumeti tudi tako, da preklicuje izjavo o umiku tožbe). Ker je toženka privolila v umik tožbe, je sklep prvega sodišča o ustavitvi postopka pravilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000676
OZ člen 270, 619. ZPP člen 254.
podjemna pogodba - pogodba o delu - plačilo računa - prenehanje terjatve zaradi izpolnitve obveznosti - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenska mnenja - postavitev drugega izvedenca
V konkretnem primeru ni bilo potrebe po dopolnjevanju izvedenskega mnenja. Izvedenec je odgovoril na vse pripombe, ki jih je tožeča stranka podala na njegovo mnenje. Pritožbeno sodišče soglaša, da je izvedeniško mnenje popolno, razumljivo in preverljivo, zato ni potrebe po njegovem preverjanju s strani novega izvedenca.
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - dohodki iz premoženja
Sodišče mora pri svoji odločitvi presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.