• Najdi
  • 1.
    VSC sklep Cp 839/98
    27.8.1998
    stvarno pravo
    VSC00131
    ZTLR člen 75, 76, 78, 80.
    posest - motenje posesti - soposest - samopomoč
    Če je posredno izvrševanje posesti pravice voženj toženec preprečil, ima njegovo ravnanje znake motitve posesti, ki je po čl. 75 ZTLPR predmet posestnega varstva.

    Pravica do samopomoči velja le zoper tistega, ki neupravičeno moti posest ali jo odvzame in še to le ob pogoju, da gre za neposredno nevarnost, da je samopomoč nujna in da ustreza okoliščinam, v kateri obstaja nevarnost. Samopomoč je načeloma prepovedano sredstvo posestnega varstva, saj je v pravno urejeni državi fizična samopomoč kot oblika reševanja sporov izključena. Le izjemno je dovoljena kot sredstvo varstva posesti, a je omejena tako časovno kot tudi po načinu in obliki, namenjena pa predvsem zaščiti javnega reda in miru ter kontiuniteti razmerij, v katerih živijo ljudje.

     
  • 2.
    VSC sodba Cp 817/98
    27.8.1998
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC00130
    ZZZDR člen 78, 79, 78, 79.
    preživnina - preživnina za mladoletnega otroka
    Starši so dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje ter jih vzgajati. Skladno z načinom življenja, v katerem živimo Slovenci, otroci delijo gmotno usodo svojih staršev.

    Če starši zmorejo, nudijo otrokom več kot le najnujnejše. Starši mladoletne tožnice zmorejo več in ji je zlasti oče nudil doslej več kot običajno zmorejo starši, so potrebe mladoletne tožnice pravilno ocenjene višje od povprečnih potreb otrok njene starosti. Ni namreč razlogov, da bi mld. tožnica ne živela še vnaprej v ugodnih gmotnih razmerah.

     
  • 3.
    VSL sodba I Cp 1284/98
    26.8.1998
    stanovanjsko pravo
    VSL41414
    SZ člen 21, 58, 111, 21, 58, 111. ZSR člen 39, 39.
    lastninjenje stanovanj - službeno stanovanje - sprememba lastninske pravice na stanovanju v času trajanja pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja
    Lastninska pravica na stanovanju oziroma sprememba lastninske pravice na stanovanju (četudi na podlagi zakona) na obstoječe pogodbeno razmerje nima vpliva in mora zagotavljati tožencu (ki je bil do uveljavitve Stanovanjskega zakona imetnik pravice uporabe službenga stanovanja) enak položaj, kot ga je imel pred tem (prim. 21. čl. SZ, ki sicer ureja položaj najemnika v primeru pogodbenega prenosa lastninske pravice).

     
  • 4.
    VSL sklep III Cp 751/98
    26.8.1998
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL41418
    ZIP člen 15, 15-7, 47, 155, 155/2, 253, 253/1, 15, 15-7, 47, 155, 155/2, 253, 253/1.
    predhodna odredba - zavarovanje preživninske terjatve - nevarnost - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - uradna oseba
    Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da so podani pogoji za predhodno odredbo v skladu z določili 1. odst. 253. čl. in 2. odst.

    255. čl. ZIP: sodišče je namreč s pregledom izvršilnega spisa I 96/1607 ugotovilo, da je bilo treba zoper dolžnika že nastopiti z izvršbo za izterjavo zapadlega obroka preživnine oziroma je bila taka izvršba že predlagana, zaradi česar se šteje, da je podana nevarnost, da bi bila brez zavarovanja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

    47. čl. ZIP je treba interpretirati v povezavi s 7. tč. 15. čl. ZIP.

    Sodišče lahko namreč odpravi le nepravilnosti, ki jih pri opravljanju izvršbe opravi uradna oseba, torej delavec pri sodišču, ki neposredno opravlja posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja. To pa dolžnikov dolžnik (banka, pri kateri ima dolžnik odprt račun) ni.

     
  • 5.
    VSL sklep II Cp 1217/98
    26.8.1998
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL41415
    ZTLR člen 73, 79, 73, 79. ZPP (1977) člen 186, 186/1, 354, 354/2-13, 186, 186/1, 354, 354/2-13. ZD člen 117, 117/1, 117, 117/1.
    motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - določenost zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogodba o dosmrtnem preživljanju - posest dediča
    Zahteva za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja mora biti v izreku sklepa čim bolj natančno in konkretno opisana tako, da je jasno, kaj je toženec dolžan storiti (izročiti ključe, odpreti vrata na poziv tožnika ipd.). V nasprotnem primeru sklep ni izvršljiv, vprašanj prejšnjega posestnega stanja in načina toženčeve storitve pa ni mogoče reševati v izvršilnem postopku.

    Po 73. čl. Zakona o dedovanju postane dedič posestnik v trenutku zapustnikove smrti, ne glede na to, kdaj je pridobil dejansko oblast nad stvarjo. Sodišče prve stopnje zaključuje, da je tožnik dedič po pokojni na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Pogodba o dosmrtnem preživljanju pa je obligacijske narave in jo sklenejo osebe, za katere ni nujno, da so dediči, razen tega pa premoženje, ki je predmet te pogodbe, ne spada več v zapuščino preživljanca, ki je svoje premoženje (že pred smrtjo s pogodbo) odsvojil.

     
  • 6.
    VSL sklep I Kp 427/98
    26.8.1998
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSL20453
    KZ člen 35, 35/3, 39, 45. ZKP člen 372, 372/5, 372, 372/5.
    odpustitev kazni - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - kršitev kazenskega zakona
    Sodišče lahko stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila izreče le ob kazni zapora, denarni kazni ali pogojni obsodbi (tretji odstavek 35. člena KZ), zato je sodišče prve stopnje, ki je obdolžencu kazen po določbi 45. člena KZ odpustilo, z izrekom te stranske kazni v škodo obdolženca prekršilo kazenski zakon.

     
  • 7.
    VSL sodba I Kp 808/98
    19.8.1998
    kazensko materialno pravo
    VSL20452
    KZ člen 14, 133, 133/1.
    dejanje majhnega pomena - lahka telesna poškodba - oprostilna sodba
    Po določbi 14. člena KZ je dejanje majhnega pomena, kadar je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali teže dejanja, zaradi okoliščin, v katerih je bilo storjeno, in zaradi nizke stopnje storilčeve kazenske odgovornosti ali zaradi njegovih osebnih okoliščin. Neutemeljene so navedbe državnega tožilca v pritožbi, da sodišče prve stopnje ni pravilno ocenilo škodljivih posledic. Vsako prepovedano ravnanje praviloma potegne za seboj prepovedano oziroma škodljivo posledico. Tudi iz obdolženčevega ravnanja je, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, nastala prepovedana posledica (poškodba oškodovanca - odrgnine na vratu, krvni podliv spodnje ustnice, zvin 4. in 5. prsta leve roke). Vendar pa je to posledico pravilno ocenilo kot neznatno ter ob upoštevanju tudi vseh okoliščin dejanja in s tem v zvezi tudi ravnanja oškodovanca, ki je s svojim vozilom onemogočal obdolžencu dostop do taščine hiše, ter stopnje obdolženčeve kazenske odgovornosti (eventuelni naklep), dejanje obdolženca pravilno ocenilo kot dejanje majhnega pomena in z izpodbijano sodbo obdolženca oprostilo od obtožbe.

     
  • 8.
    VDS sodba Pdp 1015/98
    13.8.1998
    DELOVNO PRAVO
    VDS01248
    ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 354/2-7, 368, 373, 373-4, 353, 353/1, 354, 354/2, 354/2-7, 368, 373, 373-4. ZSDU člen 30, 31, 31/2, 31/3, 32, 32/2, 33, 34, 48, 48/1, 48/3, 49, 53, 30, 31, 31/2, 31/3, 32, 32/2, 33, 34, 48, 48/1, 48/3, 49, 53. ZDSS člen 6, 6-8, 46, 46/2, 46/3, 49, 6, 6-8, 46, 46/2, 46/3, 49.
    kolektivni spor - predlog - delavec
    Predlagatelj v individualnem delovnem sporu zaradi odpoklica člana sveta delavcev je lahko le skupina delavcev, ki jo ti kot posamezniki sestavljajo, ne pa individualni delavci. V zahtevi, s katero zahtevajo delavci odpoklic člana sveta delavcev s funkcije, morajo delavci navesti razloge, ki se lahko nanašajo le na nepravilnosti pri delu člana sveta delavcev, delovanje oz. osebnostne lastnosti v zvezi z odnosom do funkcije. Če se razlogi nanašajo na nepravilnosti v postopku volitev (kandidatna lista za člane sveta ni bila javno objavljena, kandidati se niso volili ločeno po posameznih enotah, podan je dvom v nepristranost volitev), je to lahko razlog za razveljavitev volitev, ne pa za odpoklic člana.