Po 1. odstavku 129. člena ZOR lahko v primeru, če v pogodbi z zaporednimi obveznostmi ena stranka ne izpolni ene obveznosti, druga stranka razdre pogodbo glede vseh bodočih obveznosti. Če je torej tožena stranka pogojevala nadaljnjo izdobavo blago tožeči stranki z zagotovitvijo plačila že zapadlih obveznosti in se pri tem zadovoljila s sklenitvijo asignacijskih pogodb ter zaradi sklenitve le-teh še naprej dobavljala blago tožeči stranki, si je tožeča stranka s sklenitvijo asignacijskih pogodb zagotovila terjatev na izpolnitev dogovorjene obveznosti tožene stranke - nadaljnje dobave blaga. Z realizacijo nadaljnjih dobav, ki pa jih tožeča stranka po trditvah tožene stranke ni v celoti poplačala, se je premoženje tožeče stranke celo povečalo. Vprašanje obstoja objektivnega pogoja izpodbojnosti obravnavanih asignacijskih pogodb in plačil tožene stranke na njihovi podlagi - oškodovanju upnikov po 1. odstavku 125. člena ZPPSL je ob povedanem očitno.
ZIZ in ZNVP nimata določb o krajevni pristojnosti sodišča pri izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje zaradi izterjave denarne terjatve. Zato je treba uporabiti pravilo o krajevni pristojnosti za sredstvo izvršbe, kamor spada obravnavana posebna vrsta izvršbe. Glede na splošni pojem vrednostnih papirjev (234., 239. in 240. čl. ZOR) in glede na definicijo nematerializiranih vrednostnih papirjev (2. čl. ZNVP) je izvršba na nematerializirane vrednostne papirje zaradi poplačila denarne terjatve posebna oblika izvršbe za uveljavitev oziroma prenos denarne terjatve. Za to sredstvo izvršbe je po 100. členu ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. V primeru, ko je predlagano drugo sredstvo (predmet) izvršbe, se krajevna pristojnost sodišča ravna po 35. členu ZIZ. Ni odločilno, ali je podana začetna ali naknadna objektivna kumulacija predlogov glede sredstev (predmetov) izvršbe. Ekonomičnost in koncentracija postopka narekujeta en sam postopek dovolitve izvršbe, ne glede na to ali so sredstva (predmet) izvršba predlagana istočasno ali sukcesivno. Zato je podana pristojnost sodišča, ki je odločilo o predlogu za izvršbo po prej navedenem sredstvu (predmetu) izvršbe.
Toženca zaradi tega, ker tožnica ni uspela s pravočasnim izvršilnim predlogom izterjati dolga od glavne dolžnice, na podlagi določbe 1012. člena ZOR kot solidarna poroka ne moreta biti prosta svoje obveznosti, saj določba takega ravnanja upnice ne sankcionira.
Solidarni porok mora dolg plačati takoj, ko zapade njegova obveznost do upnika, to pa je pri solidarnem poroštvu že trenutek zapadlosti terjatve, saj lahko upnik solidarnega poroka toži celo pred glavnim dolžnikom.
Poleg zakonskih zamudnih obresti gredo upniku v primeru dolžnikove zamude tudi tako imenovane pogodbene obresti, če sta se za njuno obligacijsko razmerje o njih dogovorila. Ni naroke, da si je tožnica zaračunala že tako imenovane procesne zamudne obresti, ki tečejo od trenutka vložitve tožbe dalje.
Samostojnemu podjetniku posamezniku, ki ni vpisan v sodni register, je treba vročiti sklep o izvršbi osebno na naslovu njegovega stanovanja (prim. 5. odst. 142. čl. ZPP).
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL04211
ZPP člen 481, 482/1. ZS člen 105, 105/2, 105/2-3. ZGD člen 88, 89, 91, 94. ZDSS člen 4, 4-2.
gospodarski spor - stvarna pristojnost - specializirano sodišče - sodišča splošne pristojnosti - odškodninski spor - kršitev družbene pogodbe
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbenim stališčem, da je treba v tem postopku uporabiti pravila postopka o gospodarskih sporih po 1. točki 1. odst. 482. člena ZPP, zaradi česar je podana stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti po 3. točki II. 105. člena Zakona o sodiščih, kar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje. Dosedanja tožbena podlaga kaže na potrebno uporabo prava gospodarskih družb, saj tožnica s tožbo uveljavlja tako odškodnino zaradi kršitve določb družbene pogodbe o vodenju družbe (primerjaj 86., II. odst. 88., 89. in 94. člen ZGD, kakor tudi zahteva, da se tožencu prepove zastopanje (smiselno 91. člen ZGD) ter uveljavlja odškodnino zaradi sklepanja škodljivih pogodb v zvezi s toženčevim upravljanjem družbe.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZOR člen 827, 830, 832, 833, 835, 827, 830, 832, 833, 835.
špediterska pogodba - stroški
Stojnina pa ni del prevoznih stroškov (ki jih sicer špediter poravna prevozniku v svojem imenu a na račun svojega naročitelja - prim. 827. čl. ZOR), pač pa škoda, ki jo s plačilom stojnine utrpi prevoznik, bremeni pa tistega, ki je zanjo, torej za zastoj v prevozu, odgovoren (o tem se je sodna praksa že večkrat izrekla). Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala pravnorelevantnih dejstev za odškodninsko odgovornost tožene stranke glede prevoznikovih izdatkov za stojnino, saj ni navajala, da bi glede oprave carinskih dejanj slednja dala napačna navodila (prim. 835. čl. v zvezi s 1. odst. 833. čl. ZOR) oziroma, da je sama storila vse v skladu s koristmi naročitelja in s svojo profesionalno skrbnostjo.
Do ločenega poplačila svoje terjatve ima pravico samo tisti ločitveni upnik, ki je terjatev in ločitveno pravico prijavil v stečajnem postopku, v dvomesečnem prekluzivnem roku. Če hipotekarni upnik v prekluzivnem roku v stečajnem postopku ne prijavi terjatve in ločitvene pravice (hipoteke), preneha terjatev, s tem pa tudi zastavna pravica na nepremičnini.
Zakupna pogodba je vpisana v zemljiški knjigi, zato ima zakupno razmerje učinek tudi napram tretjim in bi tožnica po 81. členu ZTLR imela pravico zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti proti tretji osebi, a le pod pogojem, da ji je ob sklenitvi zakupne pogodbe stvar zakupodajalec dal v posest.
Pravno zmotno je sklicevanje pritožnice na določbo 2. odst. 324. čl. ZOR. Ta namreč ureja vprašanje dolžniške zamude, kadar rok za izpolnitev pogodbene obveznosti ni določen. Dolžnik v takšnem primeru pride v zamudo in trpi zamudne posledice (pri denarni terjatvi torej zamudne obresti) šele z opominom, kar pa ne vpliva na upnikovo pravico do terjatve, ki je nastala takoj po sklenitvi asignacijske pogodbe, v katerih izpolnitveni rok denarne obveznosti tožene stranke ni bil določen. Z vložitvijo tožbe po izteku zastaralnega roka tožeča stranka zastaranja ni pretrgala. Za pretrganje zastaranja pa tudi ni zadostovalo, da je z bremepisom z dne 2.11.1995 od tožene stranke zahtevala izpolnitev pogodbene obveznosti.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061375
ZD člen 10. ZZZDR člen 12. ZPP člen 236a.
zunajzakonska skupnost – izvenzakonska skupnost – dedna pravica - obstoj izvenzakonske skupnosti – skupno bivanje
Če manjka ena od zunanjih okoliščin, ki kaže na življenjsko skupnost (v konkretnem primeru - če partnerja ne živita skupaj in za to ni objektivnih razlogov: študij ali zaposlitev v drugem kraju, nasilna ločenost partnerjev, zdravstveni ali starostni razlogi), ni pogojev za izvenzakonsko skupnost.