Toženi ZPIZ po 170. in 172. členu ZOR v zvezi z 289. členom ZPIZ-92 odgovarja za škodo tožniku v dosojeni višini, ker ni dokazal, da je njegov strokovni delavec ob odmeri starostne pokojnine leta 1992 ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, torej tako, kot se od njega pričakuje. Ker je denarna terjatev glede na modificirani tožbeni zahtevek dosojena na temelju odškodninske odgovornosti, se izrek prvostopenjske sodbe mora še načeloma glasiti tako, da bo to iz njega jasno in določno razvidno.
Obravnava nedoločno opredeljenega tožbenega zahtevka, ki ima za posledico nejasen izrek sodbe, je bistvena kršitev pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP.
ZOR člen 42, 42/1, 344, 344/1, 42, 42/1, 344, 344/1.
odpust dolga - upnik - molk - sprejem ponudbe
Upnikova izjava o odpustu dolga mora biti jasna in nedvoumna, zato odpust dolga s konkludentnim ravnanjem (molk na dolžnikovo prošnjo), ne more biti pravno veljaven. V dvomu je molk vedno treba šteti kot odklonitev (prim. 1. odst. 42. čl. ZOR).
prenehanje družbe - nadaljevanje izvršbe - izbris iz sodnega registra - sklep - objava sklepa
Rok za predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovornega družbenika začne teči šele z objavo izbrisa (2. odst. 394. čl. ZGD) in ne z objavo sklepa o izbrisu.
kolektivni spor - volitve sveta delavcev - legitimacija
V kolektivnem delovnem sporu zaradi razveljavitve volitev, ki so bile razpisane s sklepom sveta delavcev, sta nasprotna udeleženca svet delavcev in volilna komisija, ne pa podjetje (gospodarska družba), ki ne nadzoruje tovrstnih odločitev sveta delavcev in volilne komisije.
Če je bila tožeča stranka dolžna po pogodbi toženi stranki izdelati in dobaviti beton, namesto tega pa ga je le izdelala, za njegov prevoz pa je poskrbela tožena stranka sama, ne gre za napako izvršenega posla, ampak za neizpolnitev pogodbe.
ZOR člen 45, 45/4, 45/5, 45/6, 126, 126/3, 45, 45/4, 45/5, 45/6, 126, 126/3.
nastanek obveznosti - predpogodba
Na podlagi 126. člena ZOR ni mogoče doseči niti izpolnitve niti razveze predpogodbe. Izpolnitev je mogoče doseči samo na podlagi 4. odst. 45. člena ZOR - po sodni poti, obveznos- ti pa ugasnejo same (ex lege), če sklenitev predpogodbe ni zahtevana v roku iz 5. odst. 45. člena ZOR. - Obveznosti iz predpogodbe ugasnejo tudi, če nastopijo okoliščine iz 6. odst. 45. člena ZOR in predpogodba potem ne veže.
Če je bil upnik s strani sodišča pozvan, da v določenem roku dopolni svojo prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom s predložitvijo pooblastila za zastopanje, je sodišče njegovo prijavo terjatve neutemeljeno zavrglo, glede na to, da je na dan izdaje sklepa o zavrženju bilo pooblastilo sodišču predloženo in to kljub temu, da je bilo to storjeno po poteku dodeljenega roka.
ZIZ člen 41, 41/3, 41, 41/3. ZPP člen 69, 69/3, 69/4, 69, 69/3, 69/4.
krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Upnik lahko v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru (obrazloženega) dolžnikovega ugovora pravdni postopek vodi pred sodiščem, za katerega krajevno pristojnost sta se stranki glede konkretne terjatve dogovorili, vendar mora, če želi uspešno uveljaviti dogovorjeno krajevno pristojnost, že ob vložitvi predloga za izvršbo predložiti sodišču listino s sporazumom o pristojnosti (3. odst. 41. čl. ZIZ).
Neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno ali malomarno opravljanje delovnih in drugih obveznosti po 2. tč. 45. člena ZDDO predstavlja nadaljevano disciplinsko kršitev. S tem, ko je strojepiska v času dveh mesecev storila sedem istovrstnih kršitev (napačna izdelava popravkov odločb in napačno pisanje odločb), je mogoče z analogno uporabo inštituta nadaljevanega kaznivega dejanja njeno ravnanje opredeliti kot nadaljevano disciplinsko kršitev, zastaranje uvedbe disciplinskega postopka pa začne teči, ko delodajalec zve za zadnjo kršitev.
nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - odprava pomanjkljivosti - pravni interes
Stranka ali udeleženec ima pravico zahtevati odpravo nepravilnosti po 52. čl. ZIZ le v primeru, če je s storjeno nepravilnostjo neposredno prizadeta njena pravica.
povrnitev stroškov postopka - uspeh v pravdi - krivda
Po načelu odgovornosti za uspeh je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov pravdnega postopka upoštevati tudi delni uspeh obeh strank. Če je tožnik imel uspeh glede polovice zahtevka, mu mora toženec povrniti polovico pravdnih stroškov. Ker pa je do polovice zmagal tudi toženec, mu mora tožnik povrniti polovico njegovih stroškov. Če so stroški obeh strank enaki po višini, se medsebojno pobotajo. V tem primeru sodišče izreče sodbo, da nosi vsaka stranka svoje stroške. Če pa stroški niso enaki, naloži sodiošče pribitek stranki, katere stroški so manjši. Določba drugega odstavka 156. člena ZPP (načelo krivde) je uporabna izjemoma. Zagotovo ni uporabljiva v primeru, ko gre za stroške, nastale v ponovljenem postopku zaradi delne razveljavitve nepravilne sodbe. Tožnik ni imel nobenega (krivdnega) vpliva na izdajo delno nepravilne sodbe, zato stroški, ki so nastali kasneje v zvezi s tem, ne morejo biti separatni.
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 17/2-2, 18, 18/2. ZPP člen 18, 18/1, 18/2. ZUP člen 288, 288/2, 324. ZUP (1986) člen 276, 276/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - denarna terjatev - izvršljiva upravna odločba - sodna pristojnost
Upnik je izvršilni predlog za izterjavo denarne terjatve, ugotovljene z izvršljivo upravno odločbo, podal še v času veljavnosti starega ZUP, zato je za konkretno izvršbo s prenosom dolžnikove denarne terjatve in subsidiarno s prodajo dolžnikovih premičnin, pristojno sodišče.
Varnostni ukrep odvzema predmetov je dovoljeno izreči le tedaj, kadar sodišče prve stopnje oceni, da bi se s takšnim izrekom odpravila nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj. Kakor ni dvoma, da za nekatere predmete že zakon narekuje obvezen odvzem (za tiste, ki so izključno namenjene za izvrševanje kaznivih dejanj), pa je v primeru drugih predmetov, ki niso tako tesno povezani s kaznivim dejanjem, potrebno upoštevati, kakšna je njihova primarna funkcija, ali je izkazana dovolj visoka stopnja verjetnosti ponavljanja kaznivih dejanj, kako močan poseg v premoženje obdolženca pomeni takšen odvzem in, ali je podana sorazmernost med izrečenim ukrepom in težo storjenega kaznivega dejanja.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljivost odločbe - paricijski rok
Sodišče prve stopnje bi moralo presoditi obstoj vseh predpostavk za dovoljenost izvršbe in po ugotovitvi, da rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti ni določen, ta rok določiti in odrediti izvršbo ob pogoju, da dolžnica v roku, ki ga je določilo, ne bo izpolnila svoje obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL47618
ZGD člen 371, 371. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76.
prenehanje pravne osebe - nadaljevanje postopka po smrti tožene stranke
Če tekom izvršilnega postopka upnica, ki je pravna oseba zaradi pripojitve k drugi pravni osebi preneha obstajati, ta druga pravna oseba pa nato kot univerzalni pravni naslednik upnice vloži vlogo, v kateri sebe navede kot upnika v konkretni izvršbi, ta vloga ne pomeni novega predloga za izvršbo in ne sprožitve novega izvršilnega postopka, temveč gre le za nadaljevanje že obstoječe izvršbe s pravnimi naslednikom upnice.
ZGD člen 31, 31/2, 31, 31/2. ZPP člen 76, 76/3, 76, 76/3.
sposobnost biti stranka
Podružnice niso ne pravne osebe ne oblike združevanja, ki jim sodišče lahko prizna lastnost stranke z učinkom v konkretni zadevi. Iz poslov, ki jih opravlja podružnica, sme tožiti in je lahko tožena le družba.
Ni pritože proti sklepu, s katerim sodišče naloži podpis pritožbe tožencu, ki je vložil nepodpisano vlogo. Sodišče je ravnalo pravilno, ko je po predhodnem obvestilu toženca uporabilo določbo 141. čl. ZPP in opravilo nadomestno vročitev.