ZIZ člen 7, 82, 292. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 54. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršitelju in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 4.
Izvršilni postopek se po ZIZ deli na dve fazi: v prvi fazi se odloča o dovoljenosti izvršbe, v drugi fazi pa se izvršba dejansko opravi. Medtem ko je prva faza izvršilnega postopka pridržana sodišču, se izvršitelji v izvršilni postopek vključijo v drugi fazi, v kateri jim je v skladu s 7. členom ZIZ zaupana naloga opravljanja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja. Tudi v fazi oprave izvršbe pa je vloga izvršiteljev omejena. V svojem ravnanju niso popolnoma samostojni, saj je glede določenih vprašanj, ki predstavljajo neposreden poseg v dolžnikove pravice ali glede katerih je treba odločiti v sporu med strankama, predvideno, da o njih odloča sodišče. Tudi o plačilu izvršitelju za opravljeno storitev odloča sodišče. V okviru svoje funkcije odločanja mora preizkusiti pravilnost posameznih postavk v stroškovniku. To pa lahko stori samo pod pogojem, da izvršitelj sodišču predloži vse listine, ki izkazujejo opravljeno storitev.
Zavezanec za plačilo prometnega davka je zasebnik, ki je storitev opravil. Dogovorjeno plačilo se ne poveča za znesek prometnega davka, če med strankama ni izrecnega dogovora o tem.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-9, 55, 55/1, 55/1-9. ZNPDND člen 10, 10/2, 10, 10/2.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - ugovorni razlogi - izvršilni naslov - obračun zamudnih obresti
Ker je bil prvotni dolgovni seznam spremenjen z odločbo o obročni poravnavi dospelih neplačanih obveznosti po Zakonu o načinu poravnave dospelih neplačanih obveznih dajatev - ZNPDND, ta zakon pa določa, da se za obdobje obročnega odplačevanja ne obračunavajo zamudne obresti, temveč obresti po temeljni obrestni meri v skladu z zakonom, novi dolgovni seznam pa ne vsebuje izračuna zamudnih obresti oziroma obrestnih mer, ugovora ni mogoče preizkusiti.
ZGD člen 394, 395, 456, 394, 395, 456. ZFPPod člen 27, 27.
gospodarski spor
Toženec kot bivši družbenik družbe, ki je prenehala obstajati po skrajšanem postopku, je njen pravni naslednik, vendar je fizična oseba in ne oseba iz 481. čl. ZPP. Zato za obravnavani spor ne veljajo pravila o gospodarskih sporih.
Narava omejitev zastopnika, ki se vpisuje v sodni register, se mora konkretno nanašati na njegova pooblastila v zvezi z zastopanjem, saj gre za podatek, ki je pomemben za pravni promet med subjektom vpisa in tretjimi. Omejitve, ki se nanašajo na poslovodenje oz. so instrukcijske narave za zastopnika v razmerju do subjekta vpisa se ne vpisujejo.
Posebna predpostavka za naknadno sosporništvo na pasivni strani je privolitev novega toženca. Ratio legis takšnega določila je treba iskati v pravilu 3. odstavka 191. člena ZPP, ki določa, da mora tisti, na katerega se je razširila tožba, prevzeti pravdo v stanju, v katerem je, pri čemer sodišče te privolitve ne more nadomestiti s svojim sklepom. Citirana norma ustvarja fikcijo, da se je pravda zoper novega toženca začela že takrat, ko je bila vložena tožba zoper prvotnega toženca. Naknadni sospornik ni dolžan sprejeti le obstoječega procesnega stanja, ampak zaradi razširitve tožbe na novega toženca lahko nastopijo pomembne materialnopravne posledice.
SZ člen 155, 155. ZPP člen 204, 319, 319/2, 204, 319, 319/2.
izpraznitev stanovanja
Zahtevi tožnice, ki je nesporno lastnica stanovanja, da se vseli v lastno stanovanje, torej stoji nasproti upravičenje toženca, da to stanovanje izprazni tedaj, ko mu bo omogočena preselitev v njegovo prejšnje oziroma enakovredno stanovanje. Tožencu je torej naložena izpraznitev stanovanja, vendar je ta omejena oziroma pogojena z nasprotno obveznostjo, ki pa ni obveznost tožeče stranke, pač pa njenega pravnega prednika.
ZOR člen 10, 122, 540, 10, 122, 540. ZN člen 47, 47-5, 48, 47, 47-5, 48. ZZK člen 25, 25.
pridržek lastninske pravice - nepremičnina - predznamba
Ker pozitivno pravo lastninskega pridržka pri prodaji nepremičnine izrecno ne ureja, je odgovor na vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za pravni posel - prodajo nepremičnine z lastninskim pridržkom (5. točka 47. člena ZN), treba izkati ob analogni in smiselni uporabi 540. člena ZOR.
ZOR člen 154, 200. URS člen 34, 35. ZGD člen 274, 274/2.
povrnitev negmotne škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - višina odškodnine - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev
Osebnostne pravice Ustava opredeljuje le na splošno v 34. in 35. členu in v njen okvir kot ožji vrednoti sodita tudi čast in dobro ime, ki sta predmet ne le civilnopravnega temveč tudi kazenskopravnega varstva. Poleg meril, ki so se za presojo, kdaj pomeni dejanje nedopustno škodno ravnanje, oblikovala v civilni sodni praksi so tako uporabna tudi merila, izoblikovana na kazenskopravnem področju, saj kazensko pravo določa več kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (18. poglavje Kazenskega zakonika). V povezavi s temi merili tako pritožbeno sodišče šteje, da je upoštevajoč čas, kraj in način storitve ter lastnosti tožnika kot oškodovanca kot tudi toženca poseg v tožnikove osebnostne pravice tak, da do njega z očitkom verjetnega razpolaganja s po obsegu velikim črnim fondom podjetja vzbuja negativne občutke in ga moralno diskreditira. Toženec namreč neutemeljeno skuša uveljaviti ugovora, ki naj bi izključevala protipravnost njegovega ravnanja. To sta: da je ravnal po uradni dolžnosti kot predsednik nadzornega sveta in da gre za resno kritiko tožnikovega ravnanja kot posledico nespoštovanja njegove dolžnosti, ki izhaja iz pravice nadzornega sveta, da lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari (2.odst. 274. čl. ZGD). Kakšne so pravice in dolžnosti nadzornega sveta, določata Odlok o organiziranju javnega podjetja A. in ZGD (v zvezi z Zakonom o gospodarskih javnih družbah). Po odloku nadzorni organ o svojih ugotovitvah poroča ustanovitelju, po ZGD pa so njegove pristojnosti sicer večje (prim. npr. 250., 256. in 274. čl.), vendar pa mu v nobenem primeru to ne daje pravice, da v svoje poročilo ali druge ukrepe, ki jih ima na voljo, vključi izjave, ki predstavljajo žaljive obdolžitve ali drugačne posege v človekovo pravico časti in dobrega imena oziroma njegove osebnostne pravice nasploh. Sporni tekst tudi ne pomeni resne kritike tožnikovega dela.
postopek za delitev stvari v solastnini - fizična delitev
Pri fizični delitvi solastne stvari je potrebno izrek sklepa oblikovati tako, da je natančno opredeljen posamični fizični del, ki pripade vsakemu solastniku, pri fizični delitvi nepremičnine mora zato biti pred delitvijo jasno, kje potekajo mejne črte.
V postopku za delitev nepremičnine v solastnini ni mogoče izdati začasne odredbe po 114. členu ZNP, ker je ta predvidena le v postopku za ureditev razmerij med solastniki. Možno pa je izdati začasno odredbo po splošnih določilih ZIZ, če so za to izkazani pogoji.
Glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča je do napada neznanega napadalca prišlo ob prihodu delavke na delo, ko je ravno odklenila notranja vrata v gostinski lokal, vendar je šlo očitno za običajen rop, pri katerem je bil, sledeč tožničini izpovedbi, edini storilčev namen tožnici izmakniti denarnico in ko mu je to uspelo, je kraj dogodka zapustil, ni pa na primer stopil v lokal z namenom oškodovanje tožene stranke, kar bi mu tožeča stranka kot njena delavka skušala preprečiti, pri čemer bi bila poškodovana.
Ker je upnica zamudila zakonsko določen rok za odgovor na ugovor, je s tem nastopila domneva iz 1. odst. 58. čl. ZIZ, po kateri se šteje za resnično dolžničina navedba v ugovoru, da je upničino terjatev poravnala v celoti.
pogodbeno pravo - obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
VSL04375
SZ člen 27, 27/2, 27, 27/2.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - pogodba o upravljanju
Pogodba o opravljanju ima pravni učinek tudi nasproti poznejšim lastnikom posameznih delov stanovanjske hiše. Zato je kasnejši lastnik zavezan za plačilo stroškov upravljanja po pogodbi kljub temu, da je z upravnikom ni sklenil.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - delna ustavitev izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravnomočno ustavilo izvršbo za plačano glavnico, zato dolžnik z ugovorom ne more doseči boljšega pravnega varstva, kot mu ga daje omenjeni sklep.
Sklep o izvršbi na premičnine vroči sodišče (izvršitelj) dolžniku šele ob prvem izvršilnem dejanju - rubežu premičnin. Zato izvršitelju ne pripadajo stroški kilometrine in vročitve, ki so mu s predhodnim vročanjem nastali.