Zmotno sodišče razlaga 4. odstavek 922. člena ZOR kot določbo kogentne narave, ki bi prepovedovala katerikoli stranki razdrtje zavarovalne pogodbe, neupoštevaje odpovedni rok, ki ga določa 3. odstavek 922. člena ZOR. Navedeno določilo samo izrecno omogoča razdrtje pogodbe tudi brez krivdnih razlogov po petih letih trajanja zavarovanja in še pred potekom zavarovalne pogodbe, če je zavarovanje sklenjeno za več kot pet let, te možnosti pa stranki po 4. odstavku 922. člena ZOR s pogodbo ne moreta izključiti. 3. in 4. odstavek 922. člena ZOR torej ne urejata situacije, ko se je ena pogodbena stranka odločila za razdrtje zavarovalnih pogodb zaradi krivdnih razlogov na strani druge pogodbene stranke. V nasprotju z načelom prepovedi zlorabe pravic po 13. členu ZOR bi bilo tolmačenje prvostopenjskega sodišča, da bi pogodbi zvesta stranka lahko razdrla pogodbo le ob izpolnjevanju pogojev iz 3. odstavka 922. člena ZOR. Iz krivdnih razlogov namreč pogodbi zvesta stranka lahko vselej razdre pogodbo (primerjaj 124. člen do 129. člen ZOR).
Skupinovodja avtomehanikov potrebuje pri svojem delu (36. člen ZPIZ) ročno spretnost in spretnost prstov. Ker sodišče ni popolnoma ugotovilo dejanskega stanja, ali je tožnik po poškodbi roke še zmožen za opravljanje svojega dela pod splošnimi pogoji, ali pa je pri njem podana III. kategorija invalidnosti, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Sodišče prve stopnje je z drugo izdano sodbo odločalo o zahtevku, o katerem je enkrat že odločilo - s prvo izdano sodbo. Ker pa se je tožeča stranka zoper slednjo pritožila, o zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno. V času izdaje drugo izdane sodbe je bil tako še vedno v teku (pritožbeni) postopek proti sodbi, s katero je bilo odločeno o istem zahtevku.
ZPPSL člen 15, 90/2, 92/3, 97, 15, 90/2, 92/3, 97. ZPP člen 339/2-10, 339/2-10.
stečajni postopek - narok
V primeru, ko je upnik predlagatelj stečajnega postopka, dolžnik pa je predlogu ugovarjal, je razpis naroka za obravnavo, ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka, obligatoren, potem ko predsednik stečajnega senata zbere podatke za oceno, ali je podan stečajni razlog.
Dolžnik bi moral v ugovoru navesti konkretna dejstva, na podlagi katerih je terjatev iz izvršilnega naslova, ki je podlaga tej izvršbi, ugasnila, in sicer taka dejstva, ki so nastala potem, ko je bila sodba že izvršjiva ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
krajevna pristojnost - izvršba na sredstva na računu pri banki
V 151. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju je določena smiselna uporaba določbe 143. člena ZIZ tudi za izvršbo na sredstva, ki jih ima zasebnik na računu pri banki, če preko takega računa banka zanj opravlja plačilni promet.
Predlogu za izvršbo priložena listina je sestavljena v obliki notarskega zapisa. Notarski zapis je javna listina. Javna listina pa je verodostojna listina.
ZPP (1977) člen 166, 166/2, 299, 299/1, 373, 373-4, 166, 166/2, 299, 299/1, 373, 373-4. ZDSS člen 23, 23/1, 23, 23/1. ZTPDR člen 86, 86/3, 86, 86/3. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 41, 41/1, 41, 41/1.
disciplinski postopek - zasebni delodajalec
Ker tožena stranka - zasebni delodajalec - ni tožnici vročila niti zahteve za uvedbo disciplinskega postopka niti vabila za disciplinsko obravnavo, je absolutno bistveno kršila določbe disciplinskega postopka, ter izrečeni disciplinski ukrep prenahanja delovnega razmerja ni bil zakonit, saj mora tudi zasebni delodajalec spoštovati zakonske določbe o poteku disciplinskega postopka.
bistvena kršitev določb postopka - nasprotje v izreku sodbe - nasprotje med razlogi sodbe - pravni interes - ustavitev postopka
Prvi in drugi odstavek na drugi strani izpodbijanega sklepa sta si med seboj v nasprotju, saj prvi govori o nadaljevanju izvršbe, drugi pa o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi "v ostalem delu". Tako iz obrazložitve ni razvidno, ali se izvršba nadaljuje ali ne, niti ni jasno, o kolikšnem oz. katerem delu zahtevka naj bi se odločalo v pravdnem postopku. Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe.
Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi tožeča stranka prejela opomin za plačilo dolgovane sodne takse, z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep (torej prvo uradno dejanje sodišča, katerega namen je bila izterjava takse) izdalo šele 08.09.2000. Ker je bil odgovor na nasprotno tožbo vložen že leta 1996 je pravica zahtevati plačilo sodne takse zastarala.
Po določilu 3. odst. 35. čl. Zakona o sodnih taksah o zahtevi za vrnitev takse odloči pristojni davčni urad, zato sodišče prve stopnje ni pristojno za odločanje o zahtevi dolžnika kot taksnega zavezanca.
Ker predujem ni bil plačan v roku, ki ga je postavilo sodišče in tudi ne do dneva, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, je imelo sodišče prve stopnje podlago za ustavitev izvršbe na dolžnikove premičnine v 3. odst. 38. člena ZIZ.
Glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča je do napada neznanega napadalca prišlo ob prihodu delavke na delo, ko je ravno odklenila notranja vrata v gostinski lokal, vendar je šlo očitno za običajen rop, pri katerem je bil, sledeč tožničini izpovedbi, edini storilčev namen tožnici izmakniti denarnico in ko mu je to uspelo, je kraj dogodka zapustil, ni pa na primer stopil v lokal z namenom oškodovanje tožene stranke, kar bi mu tožeča stranka kot njena delavka skušala preprečiti, pri čemer bi bila poškodovana.
Zavezanec za plačilo prometnega davka je zasebnik, ki je storitev opravil. Dogovorjeno plačilo se ne poveča za znesek prometnega davka, če med strankama ni izrecnega dogovora o tem.
postopek za delitev stvari v solastnini - fizična delitev
Pri fizični delitvi solastne stvari je potrebno izrek sklepa oblikovati tako, da je natančno opredeljen posamični fizični del, ki pripade vsakemu solastniku, pri fizični delitvi nepremičnine mora zato biti pred delitvijo jasno, kje potekajo mejne črte.
V postopku za delitev nepremičnine v solastnini ni mogoče izdati začasne odredbe po 114. členu ZNP, ker je ta predvidena le v postopku za ureditev razmerij med solastniki. Možno pa je izdati začasno odredbo po splošnih določilih ZIZ, če so za to izkazani pogoji.
Tudi zavrnilno zamudna sodba se izda le na podlagi pisnih vlog, kar pomeni, da sodišče pred njeno izdajo ne preizkuša resničnosti dejanskih trditev, marveč le konkludentnost tožbe. S tem, ko je izvajalo dokaze, o resničnosti materialnopravno relevantnih dejstev ter nato na podlagi nedokazanosti teh dejstev izdalo zavrnilno sodbo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.