Ker predujem ni bil plačan v roku, ki ga je postavilo sodišče in tudi ne do dneva, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, je imelo sodišče prve stopnje podlago za ustavitev izvršbe na dolžnikove premičnine v 3. odst. 38. člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje je z drugo izdano sodbo odločalo o zahtevku, o katerem je enkrat že odločilo - s prvo izdano sodbo. Ker pa se je tožeča stranka zoper slednjo pritožila, o zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno. V času izdaje drugo izdane sodbe je bil tako še vedno v teku (pritožbeni) postopek proti sodbi, s katero je bilo odločeno o istem zahtevku.
Skupinovodja avtomehanikov potrebuje pri svojem delu (36. člen ZPIZ) ročno spretnost in spretnost prstov. Ker sodišče ni popolnoma ugotovilo dejanskega stanja, ali je tožnik po poškodbi roke še zmožen za opravljanje svojega dela pod splošnimi pogoji, ali pa je pri njem podana III. kategorija invalidnosti, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Dolžnik bi moral v ugovoru navesti konkretna dejstva, na podlagi katerih je terjatev iz izvršilnega naslova, ki je podlaga tej izvršbi, ugasnila, in sicer taka dejstva, ki so nastala potem, ko je bila sodba že izvršjiva ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
krajevna pristojnost - izvršba na sredstva na računu pri banki
V 151. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju je določena smiselna uporaba določbe 143. člena ZIZ tudi za izvršbo na sredstva, ki jih ima zasebnik na računu pri banki, če preko takega računa banka zanj opravlja plačilni promet.
Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi tožeča stranka prejela opomin za plačilo dolgovane sodne takse, z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep (torej prvo uradno dejanje sodišča, katerega namen je bila izterjava takse) izdalo šele 08.09.2000. Ker je bil odgovor na nasprotno tožbo vložen že leta 1996 je pravica zahtevati plačilo sodne takse zastarala.
Predlogu za izvršbo priložena listina je sestavljena v obliki notarskega zapisa. Notarski zapis je javna listina. Javna listina pa je verodostojna listina.
Po določilu 3. odst. 35. čl. Zakona o sodnih taksah o zahtevi za vrnitev takse odloči pristojni davčni urad, zato sodišče prve stopnje ni pristojno za odločanje o zahtevi dolžnika kot taksnega zavezanca.
bistvena kršitev določb postopka - nasprotje v izreku sodbe - nasprotje med razlogi sodbe - pravni interes - ustavitev postopka
Prvi in drugi odstavek na drugi strani izpodbijanega sklepa sta si med seboj v nasprotju, saj prvi govori o nadaljevanju izvršbe, drugi pa o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi "v ostalem delu". Tako iz obrazložitve ni razvidno, ali se izvršba nadaljuje ali ne, niti ni jasno, o kolikšnem oz. katerem delu zahtevka naj bi se odločalo v pravdnem postopku. Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe.
ZPP (1977) člen 166, 166/2, 299, 299/1, 373, 373-4, 166, 166/2, 299, 299/1, 373, 373-4. ZDSS člen 23, 23/1, 23, 23/1. ZTPDR člen 86, 86/3, 86, 86/3. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 41, 41/1, 41, 41/1.
disciplinski postopek - zasebni delodajalec
Ker tožena stranka - zasebni delodajalec - ni tožnici vročila niti zahteve za uvedbo disciplinskega postopka niti vabila za disciplinsko obravnavo, je absolutno bistveno kršila določbe disciplinskega postopka, ter izrečeni disciplinski ukrep prenahanja delovnega razmerja ni bil zakonit, saj mora tudi zasebni delodajalec spoštovati zakonske določbe o poteku disciplinskega postopka.
Iz podatkov spisa je razvidno, da je izvršiteljica (edini) rubež razpisala in opravila dne 04.07.2000. Iz rubežnega in cenilnega zapisnika izhaja, da rubež ni bil brezuspešen. Zato upnik ni bil dolžan v roku treh mesecev predlagati novega rubeža. Prav tako v spisu ni listine, ki bi potrjevala, da je bil drugi rubež poskušen, a brezuspešen. Zato so razlogi sodišča prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu.
Zmotno sodišče razlaga 4. odstavek 922. člena ZOR kot določbo kogentne narave, ki bi prepovedovala katerikoli stranki razdrtje zavarovalne pogodbe, neupoštevaje odpovedni rok, ki ga določa 3. odstavek 922. člena ZOR. Navedeno določilo samo izrecno omogoča razdrtje pogodbe tudi brez krivdnih razlogov po petih letih trajanja zavarovanja in še pred potekom zavarovalne pogodbe, če je zavarovanje sklenjeno za več kot pet let, te možnosti pa stranki po 4. odstavku 922. člena ZOR s pogodbo ne moreta izključiti. 3. in 4. odstavek 922. člena ZOR torej ne urejata situacije, ko se je ena pogodbena stranka odločila za razdrtje zavarovalnih pogodb zaradi krivdnih razlogov na strani druge pogodbene stranke. V nasprotju z načelom prepovedi zlorabe pravic po 13. členu ZOR bi bilo tolmačenje prvostopenjskega sodišča, da bi pogodbi zvesta stranka lahko razdrla pogodbo le ob izpolnjevanju pogojev iz 3. odstavka 922. člena ZOR. Iz krivdnih razlogov namreč pogodbi zvesta stranka lahko vselej razdre pogodbo (primerjaj 124. člen do 129. člen ZOR).
ZIZ člen 7, 82, 292. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 54. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršitelju in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 4.
Izvršilni postopek se po ZIZ deli na dve fazi: v prvi fazi se odloča o dovoljenosti izvršbe, v drugi fazi pa se izvršba dejansko opravi. Medtem ko je prva faza izvršilnega postopka pridržana sodišču, se izvršitelji v izvršilni postopek vključijo v drugi fazi, v kateri jim je v skladu s 7. členom ZIZ zaupana naloga opravljanja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja. Tudi v fazi oprave izvršbe pa je vloga izvršiteljev omejena. V svojem ravnanju niso popolnoma samostojni, saj je glede določenih vprašanj, ki predstavljajo neposreden poseg v dolžnikove pravice ali glede katerih je treba odločiti v sporu med strankama, predvideno, da o njih odloča sodišče. Tudi o plačilu izvršitelju za opravljeno storitev odloča sodišče. V okviru svoje funkcije odločanja mora preizkusiti pravilnost posameznih postavk v stroškovniku. To pa lahko stori samo pod pogojem, da izvršitelj sodišču predloži vse listine, ki izkazujejo opravljeno storitev.
Terjatev zavarovalnice kot izpolnitelja v zvezi z zavarovanjem bančnega kredita, ne predstavlja terjatve iz zavarovalne pogodbe, če dolžnik ni bil stranka zavarovalnega razmerja.
Zavezanec za plačilo prometnega davka je zasebnik, ki je storitev opravil. Dogovorjeno plačilo se ne poveča za znesek prometnega davka, če med strankama ni izrecnega dogovora o tem.
postopek za delitev stvari v solastnini - fizična delitev
Pri fizični delitvi solastne stvari je potrebno izrek sklepa oblikovati tako, da je natančno opredeljen posamični fizični del, ki pripade vsakemu solastniku, pri fizični delitvi nepremičnine mora zato biti pred delitvijo jasno, kje potekajo mejne črte.
Pri neupravičeni obogatitvi v smislu določbe 210. člena ZOR je treba ugotoviti ali prehod premoženja nima podlage v kakšnem pravnem aktu (to je pravnem poslu ali zakonu). Obogatitev pa je treba v vsakem primeru ugotoviti konkretno in natančno. Ugotovitev o prikrajšanju na strani tožnika še ne pomeni nujno tudi obogatitve na strani toženca.