Glede na materialno določbo 79. in še posebej 129. člena ZZZDR so odločilna dejstva, ki jih mora sodišče ugotoviti pri določitvi preživnine za otroka, naslednja: potrebe otroka in finančno premoženjske zmožnosti obeh roditeljev
Pogoji za preživljanje izvenzakonske partnerke pa so v skladu z določilom 81. v povezavi s prvim odstavkom 12. člena ZZZDR naslednji: (1.) da izvenzakonska partnerka nima sredstev za življenje, (2.) da brez svoje krivde ni zaposlena ali je nesposobna za delo ter (3.) da jo je partner zmožen (sposoben) preživljati:
vrnitev premoženja - vrnitev nepremičnine - vrnitev nepremičnine v last in posest
Če sodišče ugotovi obstoj ovir za vrnitev nepremičnine iz 19. člena ZDen, uproaba določb 20. in naslednjih členov ZDen sploh ni več možna, saj so te namenjene le odložitvi (sicer možne) vrnitve nepremičnin v last in posest - najpozneje za čas do izteka rokov iz drugega odstavka 22. člena ZDen.
Tožnik je v zapuščinskem postopku takoj po razglasitvi oporoke zapustnice izjavil, da uveljavlja pravico do nujnega deleža in sicer glede obsega zapuščine, s katerim je pokojnica razpolagala v oporoki. Tudi potem, ko sta toženca vložila v spis pogodbo o dosmrtnem preživljanju, je podal izjavo, da vztraja pri že podanem predlogu in uveljavlja nujni delež, hkrati pa je vložil zoper toženca tožbo na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Tako ravnanje pritožnika v času, ko še ni potekel rok po 41. členu ZD, pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je prišlo do pretrganja zastaranja do pravnomočnosti zapuščinskega postopka.
ZIZ člen 38, 38/2, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
predujem za izvršilne stroške
Obročno plačevanje predujma je po 11. čl. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom mogoče, kolikor sodišče oceni, da za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja ni potrebno plačilo celotnega zneska predujma. Plačilo celotnega predujma naenkrat v obravnavani zadevi ni potrebno, saj bodo izvršitelju stroški nastajali sprotno z opravo posameznih izvršilnih dejanj. Zato pritožbeno sodišče sodi, da je treba v enkratnem znesku plačati predujem v višini 150% cene storitve po tar. št. 1, saj bodo ti stroški predvidoma nastali že s prvim izvršilnim dejanjem (rubežem in upoštevajoč pri tem še s tem povezane stroške kot je npr. kilometrina), medtem ko preostali znesek upnici lahko plačata v dveh nadaljnjih mesečnih obrokih. Obročno odplačevanje predujma namreč po oceni pritožbenega sodišča opravičujejo premoženjske razmere upnic.
Toženec je ugovarjal, da je na delu nepremičnine pridobil lastninsko pravico kot dobroverni graditelj. Za ugoditev ugovoru bi bila potrebna odmera funkcionalnega zemljišča. Ker toženec za ta dokaz ni bil pripravljen založiti predujma, ga sodišče ni izvedlo, o ugovoru pa je odločilo na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
Že zemljiškoknjižno sodišče je predlagateljici pojasnilo, da izročilna pogodba z dne 28.9.1970 ni listina, ki vsebuje veljavni pravni temelj za vknjižbo (21. čl. ZZK). V času sklepanja te pogodbe namreč izročitelj ni bil več lastnik nepremičnin, na katerih predlagateljica predlaga vknjižbo lastninske pravice.
V odškodninskih sporih je predvidena posebna izbirna krajevna pristojnost. Poleg splošne krajevne pristojnosti je tako pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Ta določba velja tudi v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom. Šteje se, da je škoda tožeči stranki nastala na območju, na katerem je plačala odškodnino.
V primeru, da je bila tožba vročena toženi stranki pred uveljavitvijo novega ZPP, prvostopno sodišče v postopku ne more uporabljati določbe zamudne sodbe iz 1. odstavka 318. člena ZPP, ki se izda v primeru, če stranka v roku ne odgovori na tožbo, ampak mora izdajo zamudne sodbe presojati po dosedanjih predpisih v skladu s 332. členom ZPP (1977).
Za odločanje o dovolitvi izvršbe je bistveno, ali gre za stroške stečajnega postopka in ali ima upnik zanje izvršilni naslov (prim. 4. odst. 111. čl. ZPPSL).
sodba na podlagi pripoznave - obnova postopka - nova dejstva
Izhajajoč iz narave sodbe na podlagi pripoznave in omejenosti pritožbenih razlogov zoper njo je tudi obnova postopka kot izredno pravno sredstvo mogoča le v mejah, ki niso širše od tistih, pod katerimi je mogoče sodbo izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Tudi obnovitveni razlog iz 9. tč. 421. čl. ZPP/77 je tako mogoče upoštevati le v omejenem obsegu, t.j. le tako, da se nova dejstva ali novi dokazi tičejo same pripoznave - torej da stranka zve za takšna nova dejstva ali pridobi možnost uporabiti take nove dokaze, na podlagi katerih, če bi zanje vedela, ne bi pripoznala tožbenega zahtevka.
ZZK člen 44, 44/2, 101, 101/1, 44, 44/2, 101, 101/1.
zaznamba spora - legitimacija
Legitimacijo predlagati zaznambo spora, če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ima, kdor dokaže, da je vložil izbrisno tožbo, zemljiškoknjižnemu sodišču pa ni treba presojati, ali je bil predlagatelj legitimiran tudi za vložitev izbrisne tožbe.
začasna odredba - zahtevek - prepoved - pogoj - avtorsko delo - denarna kazen - kršitev avtorske pravice
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v spornih kartah prepozna nadgrajene zgodovinske zemljevide, ki jih ni moč najti v drugih kartografskih virih, in da vsebina ter način reševanja problemov v teh kartah kažeta na element kartografske manire, ki lahko uživa avtorskopravno zaščito. Proti pravilnosti takšne presoje pritožbeno sodišče nima pomislekov, upoštevaje standard verjetnosti, ki je podlaga presoji v postopku zavarovanja z začasno odredbo, in izhajajoč predvsem iz spornih kart tožečih strank. Dokazno breme izpodbijanja originalnosti spornih kart je na strani tožene stranke. V zvezi s presojo same kršitve pritožbeno sodišče glede spornih prosojnic ugotavlja zelo veliko stopnjo podobnosti izrisa meja in podoben način predstavitve, kar vsaj s stopnjo verjetnosti vzbuja vtis o prevzemanju bistvenih elementov z verjetnostjo izkazanih avtorskopravno zavarovanih značilnosti spornih kart tožeče stranke. Poleg tega iz podatkov spisa sledi, da bi prva tožena stranka bila lahko seznanjena s spornimi kartami iz Malega zgodovinskega atlasa, kar bi ji lahko omogočilo sporno prevzemanje.
ZVK člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZASP člen 9, 9/1, 9/1-2. ZPOmK člen 57, 57.
dobri poslovni običaji
Obrazci, ki so izdelani na podlagi zakonskih predpisov, z osnovnimi elementi, ki jih vsebujejo ti predpisi, ne predstavljajo duhovne stvaritve in tako tudi ne avtorskopravno varovane stvaritve. Obrazce je mogoče šteti za avtorsko delo samo izjemoma, če se z njimi na originalen način rešujejo določena vprašanja. Konkurenco stranke (ki ni uspela na razpisu, na katerem je konkurirala) ne glede na svoje pogoje, zmožnosti in pričakovanja na trgu, ampak glede na ceno, s katero je izbrana konkurentka uspela na razpisu, je mogoče šteti kot nelojalno konkurenco, kot kršitev dobrih poslovnih običajev, (celovito gledano) kot neprimerno nastopanje na trgu.
ZOR člen 10, 12, 51, 52, 813, 10, 12, 51, 52, 813.
ničnost - podlaga - posredniška pogodba
Iz dejanskega stanja izhaja, da se je prodajalec (toženec) odzval na ponudbo kupca (tretjega). Kupec je kupoval stanovanje preko posrednika. S tem, ko je posrednik prišel na ogled stanovanja, je zgolj izpolnjeval svojo obveznost iz pogodbe med njim in tretjim (kupcem). Ob takšnem stanju pa je bila podlaga za sklenitev nove posredniške pogodbe med posrednikom in prodajalcem lahko edinole pridobitev premoženjske koristi brez protidajatve. Takšna kavza je nedopustna in pogodba zato nična.
Iz podatkov spisa je razvidno, da je izvršiteljica (edini) rubež razpisala in opravila dne 04.07.2000. Iz rubežnega in cenilnega zapisnika izhaja, da rubež ni bil brezuspešen. Zato upnik ni bil dolžan v roku treh mesecev predlagati novega rubeža. Prav tako v spisu ni listine, ki bi potrjevala, da je bil drugi rubež poskušen, a brezuspešen. Zato so razlogi sodišča prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu.
ZDSS člen 14, 19, 14, 19. ZUS člen 30, 69, 69/1, 30, 69, 69/1. ZIZ člen 268, 270, 272, 268, 270, 272.
začasna odredba - zavarovanje - socialni spor - zadržanje postopka
Narava vseh negativnih konkretnih upravnih aktov je, da jih ni potrebno izvršiti. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se odložila izvršitev zavrnilne odločbe ZPIZ, s katero je le-ta zavrnil zahtevo zavarovanca za razvrstitev v drugo (nižjo) zavarovalno osnovo iz pokojninskega zavarovanja, zaradi česar je ostala njegova dosedanja osnova nespremenjena. Odložitev izvršitve zavrnilne odločbe ne bi imela pravnega učinka na razvrstitev v zavarovalno osnovo, ki jo je opravil pristojni davčni organ.