ZUP člen 68, 68. ZPIZ člen 253, 321, 253, 321. Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 58, 58/2, 59, 58, 58/2, 59. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 25, 25/2, 60, 25, 25/2, 60.
nepopolna vloga - dokazovanje - postopek za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur.l. SRS št. 47/86) določa, da v primeru, če se postopek začne na zahtevo zavarovanca ali njegovega zakonitega zastopnika in zahtevi ni priložena dokumentacija iz 2. odst. 58. člena tega pravilnika (t.j. vsa medicinska in druga dokumentacija v skladu z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z ugotavljanjem invalidnosti zavarovancev), zbere to dokumentacijo strokovni delavec po uradni dolžnosti v sodelovanju z zavarovancem. Po tej določbi dokumentacije ni dolžan predložiti sam zavarovanec, ki je vložil zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ampak z njegovo pomočjo le-to zbere strokovni delavec po uradni dolžnosti. Zato nepopolne zahteve ni dovoljeno zavreči po 68. čl. ZUP in šteti, da zahteva za uveljavitev pravic sploh ni bila vložena.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog
Nastop škodljivih posledic bi pooblaščenec tožeče stranke lahko preprečil le v primeru, da bi bil prisoten na naroku, tega pa ne more nadomestiti s telefonskim obvestilom sodišču. Zato ni pomembno, ali je imel možnost telefonirati na sodišče ali ne. Za presojo o (ne)opravičljivosti razloga za zamudo naroka tudi ni relevantno, ali bi se lahko pooblaščenec tožeče stranke naknadno oglasil na sodišču in tako sodišče obvestil o razlogih za zamudo.
ZPIZ člen 147, 147/5, 148, 148/2. ZPP člen 116, 117, 281.
socialno varstvo - dodatek za pomoč in postrežbo - psihiatrični bolnik - kronična bolezen - stalno nadzorstvo
O tem, kdaj je težjim psihiatričnim bolnikom potrebno stalno nadzorstvo, je po pooblastilu 5. odst. 147. člena zakona zavod s sklepom (Ur.l. RS št. 20/93) določil kriterije in merila. Po navedenem sklepu se šteje, da težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil realitetno kontrolo (šifra dg MKB-9 od 290 do 298) in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh neogibnih življenjskih potreb. Stalno nadzorstvo je torej potrebno pri kroničnem bolniku, ki je izgubil realitetno kontrolo, to je doživljanje resničnega, realnega sveta.
URS člen 155, 155/1. ZPIZ člen 163, 163/1, 177, 177/3.
pokojninsko zavarovanje -pravica do varstvenega dodatka - stalno prebivališče zavarovanca
Ker po spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati 22.2.1996, pripada pravica do varstvenega dodatka le tistim zavarovancem, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je bil tožniku, ki nima prebivališča v Republiki Sloveniji, ta dodatek zakonito ukinjen od 1.5.1996 dalje, to je od prvega naslednjega meseca po izdaji prvostopne odločbe ZPIZ.
ZGD člen 457, 458, 459, 457, 458, 459. ZPP člen 116, 116/1, 142, 142/3, 116, 116/1, 142, 142/3.
vročanje - družba z enim družbenikom - vrnitev v prejšnje stanje - razlog - odsotnost z dela
V primeru majhne enoosebne družbe je zakonodajalec očitno dopustil tudi povsem realno možnost, da je edina v družbi pooblaščena oseba iz tega ali onega razloga odsotna, zato v primerih, kot je obravnavani, ni mogoče zahtevati, da je vročanje sodnih pošiljk vselej nemoteno zagotovljeno. Zato je potrebno v takšnih specifičnih primerih upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje presojati manj strogo kot pa v primeru večjih družb, ki imajo poleg direktorja tudi delavce, zaposlene v administraciji družbe. Zato zgolj dejstvo, da naj dolžnik ne bi imel urejenega vročanja za primer odsotnosti, še ne pomeni, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje iz tega razloga a priori ni utemeljen.
ZIZ člen 15, 41, 41/2, 15, 41, 41/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepopoln predlog - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki predlogu za izvršbo ni priložena, je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ).
Niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, če je tožnica s tožbo zahtevala, da se ji izplača regres za letni dopust za leto 2000 in prikrajšnje pri plači za 25 delovnih dni, pri tem pa ni navedla bruto ali neto zneska regresa, niti dneva teka zamudnih obresti, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje samo oblikovalo izrek sodbe, ki ni skladen z zahtevkom. Ker tudi prikrajšnje pri plači ni opredeljeno (višina, časovno obdobje,..), je pritoženo sodišče izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPPSL člen 12, 12/2, 21, 21/1, 12, 12/2, 21, 21/1. ZPP člen 133, 133/1, 133, 133/1.
upniški odbor - odredba
Iz določila 1. odstavka 21. člena ZPPSL izhaja, da poravnalni senat upniški odbor imenuje z odredbo. Po določilu 2. odstavka 12. člena ZPPSL v zvezi s 1. odstavkom 71. člena ZPPSL poravnalni senat izda uradni osebi ali organu, ki opravlja postopek prisilne poravnave z odredbo nalog za izvršitev posameznih dejanj. Zoper tako odredbo je dovoljen ugovor, o katerem odloča poravnalni senat s sklepom. Odredba o imenovanju upniškega odbora pa nima narave odredbe iz 2. odstavka 12. člena ZPPSL, saj z njo poravnalni senat ne izdaja uradni osebi ali organu naloga za izvršitev posameznih dejanj, zato ima naravo sklepa. Sklep mora biti takrat, kadar je to potrebno, obrazložen (1. odstavek 133. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).
Dolžnik lahko v več izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne listine ugovarja v pobot isto terjatev, stvar pravdnega postopka pa je, ali bo s takšnim pobotnim ugovorom uspel (v enem ali več postopkih ali morda v nobenem).
ZGD člen 77, 77/1, 77, 77/1. ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-2, 25/2, 25, 25/1, 25/1-2, 25/2.
izbris iz sodnega registra - izpodbijanje
Čeprav družbeniki z vsem svojim premoženjem odgovarjajo za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo, pa to še ne pomeni, da ima družba premoženje. Treba je namreč ločiti osebno premoženje družbenikov od samostojnega družbenega premoženja, ki nastane pri njenem poslovanju. Domneve o neobstoju premoženja ni mogoče izpodbijati z izkazovanjem prometa preko računa gospodarske družbe, ki je subjekt izbrisa, iz časa po nastopu domneve, ampak je treba trditi in dokazovati nasprotno (da ima družba premoženje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL04339
ZGD člen 415, 415/1, 455, 455/1, 415, 415/1, 455, 455/1. ZSReg člen 25, 25/2, 25, 25/2. ZPP člen 133, 133.
izbris firme - izbris iz sodnega registra
Vročitev gospodarski družbi se opravi na naslovu sedeža, ki je vpisan v sodnem registru, in sicer osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se najde v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu. Torej se vročitev ne opravi njenemu zastopniku. V primeru smrti ustanovitelja in edinega družbenika družba z omejeno odgovornostjo ne preneha, ampak se nadaljuje z družbeniki.
Toženki je mati za časa življenja od svoje pokojnine dajala občasno 5.000,00 do 10.000,00 SIT. Takšna darila so običajna manjša darila, ki se ne vračunajo v dedni delež.
ZPPSL člen 99, 99/1, 99/2, 99, 99/1, 99/2. ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-2, 25/2, 25, 25/1, 25/1-2, 25/2.
izbris iz sodnega registra - stroški stečajnega postopka
ZFPPod izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije veže na neobstoj premoženja, ne pa morebiti na premoženje, ki ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka ali je neznatne vrednosti. Premoženje gospodarske družbe pomeni to, kar gospodarska družba izkazuje v bilanci stanja na svoji aktivni strani. Šele, če izkazuje aktivna stran bilance stanje 0, najbrž res ni pogojev za delo in nadaljnji obstoj gospodarske družbe.
Ugovor neizpolnitve je mogoče podati le zoper glavno nasprotno zavezo pogodbene stranke, ne pa glede postranskih zavez (npr. neizročitev bančne garancije).
Izrek sodbe, v katerem ni jasno, od kdaj in od katerega zneska tečejo zamudne obresti, je nejasen in je takšna sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. topki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Ker gospodarska družba, ki je vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavrnjen, v pritožbi ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, tudi ne more predlagati nadomestitve sklepa o izbrisu z novim sklepom.
Invalidnino, ki jo prejema tožnik za telesno okvaro je potrebno upoštevati pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pri čemer se ne obračuna v pričakovanem mnogokratniku sedanjega zneska invalidnine za telesno okvaro.
Pogodba o upravljanju stanovanjske hiše, ki jo sklenejo solastniki z upravnikom, obvezuje tudi tiste solastnike, ki pogodbe niso podpisali, če so jo podpisali solastniki, katerih solastni deleži predstavljajo skupaj več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše.