predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nesklepčnost - slovenski računovodski standardi - načelo stroge formalne legalitete
Če upnik uveljavlja svojo terjatev na podlagi listine, ki nima iz izvršilnega predloga razvidnih lastnosti (ni bila izdana istega dne, kot je navedeno v zahtevku), se iz zatrjevanega dejanskega stanja ne da izpeljati v predlogu za izvršbo zatrjevana pravna posledica (t. i. nesklepčnost).
Zgolj iz izraza "partija" ni razviden zapis poslovnega dogodka (le v tem primeru bi dolžnik lahko ugotovil, iz česa izvira njegov dolg). Zato sporne listine ni mogoče šteti za verodostojno listino.
809. člen ZOR daje zastopniku zastavno pravico med drugim na naročiteljvih stvareh, ki jih je zastopnik prejel od naročitelja zvezi z zastopniško pogodbo. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni prišla do dveh bianco menic v zvezi z zastopniško pogodbo, ki sta jo pravdni stranki sklenili 1.7.1999 in na podlagi, katere je tožena stranka kot zastopnica prevzela obveznost proti plačilu provizije zastopanje, posredovanje in prodajo vseh programov Y d.o.o. na področju Slovenije za tožečo stranko kot naročnico. Do njih je po lastnih navedbah prišla v zvezi s poskusom pridobivanja kredita pri X hranilnici in posojilnici v K.... To pa materialnopravno pomeni, da tožena stranka ni pridobila zastavne pravice na predmetnih menicah.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 42, 42/3.
nadomestilo plače
Delodajalec mora delavcu v skladu s SKPgd obračunati in izplačati nadomestilo plače za delo ob praznikih ob vsakokratnem izplačilu plače. Eventuelne drugačne prakse ali pravil delodajalca sodišče ne sme upoštevati.
ZGD člen 5, 5/2, 5/3, 5, 5/2, 5/3. ZPPSL člen 10, 10/4, 71, 71/1, 146, 10, 10/4, 71, 71/1, 146.
prisilna poravnava - poslovni delež
Uporaba določila, ki se nanaša na stečajni postopek, je odvisna od presoje, ali je sporno razmerje v postopku prisilne poravnave - to je v konkretnem primeru prodaja družbenikovega poslovnega deleža med postopkom prisilne poravnave - v bistvenem podobno izrecno urejenemu v stečajnem postopku.
Zatrjevane prodaje poslovnih deležev nekaterih družbenikov, do katere naj bi prišlo med postopkom prisilne poravnave, ne gre primerjati z usodo poslovnih deležev in morebitnega učinka te prodaje za družbenike po prodaji dolžnika kot pravne osebe v stečajnem postopku. Sporno razmerje v konkretnem primeru ni v bistvenem podobno izrecno urejenemu v stečajnem postopku. Zato uporaba 146. čl. ZPPSL v postopku prisilne poravnave po prepričanju pritožbenega sodišča ni smiselna.
odpoved najemne pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Materialnopravno izhodišče prvostopnega sodišča, ko utemeljuje vstop tožeče stranke v pravice najemodajalca iz najemnega razmerja med P d.o.o. in toženo stranko, je napačno. 31. člen ZPSPP daje takšno vstopno pravico tistemu, ki pridobi od najemodajalca lastninsko pravico ali pravico uporabe na poslovni stavbi oziroma poslovnem prostoru. Na poslovnem prostoru kot nepremičnini pa je lastninsko pravico mogoče pridobiti samo z vpisom v zemljiško knjigo (33. člen Zakona o temeljnjih lastninskopravnih razmerjih, sedaj 1. odst. 49. člena Stvarnopravnega zakonika). Tožeča stranka se je v trditvenih navedbah zgolj sklicevala na sklenjeno prodajno pogodbo št. 8/98 (A5) in anekse k tej pogodbi (priloge A4, A3 in A6), ki pa po svoji naravi predstavljajo zgolj pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, sama lastninska pravica pa na pridobitelja preide šele z vpisom v zemljiško knjigo.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270, 270/1, 270/2, 270/3.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena
Pri izkazu subjektivnega pogoja mora upnik zatrjevati in verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki meri na izigravanje upnika. Izkazano mora torej biti dolžnikovo aktivno ravnanje v navedeni smeri. Upnik pa je s trditvijo, da je povprečno mesečno stanje na dolžnikovem računu le 2,368.000,00 SIT, da dolžnik veliko posluje s tujino, da je vrednost blaga oziroma surovin, s katerimi trguje, izredno visoka in da je treba plačevati fiksne mesečne stroške poslovanja, zatrjeval zgolj objektivno nevarnost za uspešno izvedbo morebitne bodoče izvršbe, kar pa ob zgoraj povedanem za izdajo začasne odredbe ne zadostuje. Razpolaganje s sredstvi dolžnika v okviru rednega poslovanja zato ne more biti utemeljen razlog za izdajo začasne odredbe.
ZIZ-A člen 270, 270/2, 270/3. ZFPPod člen 15, 15/2-1.
zavarovanje terjatve - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve
Neutemeljene so trditve pritožnika o privilegiranju terjatev davčne uprave, ker te sodijo med tekoče poslovanje podjetja (1. točka drugega odstavka 15. člena ZFPPod). Zato tudi ugotavljanje pogojev v zvezi z nelikvidnostjo, glede na trditve pritožnika o priviligiranju davčne uprave iz naslova obveznosti plačila davkov, niso relevantne.
Če tožnik uveljavlja lastninsko pravico na podlagi predpisov veljavnih pred uveljavitvijo SPZ, je za odločanje o takem zahtevku pristojno pravdno sodišče.
izvršilni naslov - izvršba - sklep o predlogu - ugovor
Če izvršilni naslov v času dovolitve izvršbe ne obstaja (več), je treba predlog za izvršbo zavrniti, ker je vprašanje obstoja izvršilnega naslova materialna in ne procesna predpostavka izvršbe.
Pravno nasledstvo po 4. odst. 24. čl. ZIZ ni možno samo glede terjatve (obveznosti), pač pa tudi glede predmeta izvršbe. Novi imetnik predmeta izvršbe po zakonu vstopi v izvršbo namesto prejšnjega imetnika - dolžnika. Zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi pomeni, da je upnik pridobil zastavno pravico na nepremičnini tudi zoper morebitne kasnejše lastnike nepremičnine.
Pri neupravičeni pridobitvi je aktivno legitimiran le tisti, v katerega škodo je bil nekdo neupravičeno okoriščen, ali tisti na katerega izrecno je bila takšna terjatev prenešena.
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje nepravilno odločilo, da so stroški nepravdnega postopka del pravdnih stroškov, kajti o stroških nepravdnega postopka bi moralo odločiti sodišče v tem postopku.
Tožena stranka je s podatki (vpogledom) kazenskega spisa dokazala, da je tožnik poškodbe utrpel pri pretepu, ki ga je sam izzval, in s tem uveljavila izključitev njenih obveznosti iz zavarovalne pogodbe.
Začasni skrbnik zapuščine je v pravdi aktivno (procesno) legitimiran po členu 131 ZD kot organ postopka v obsegu uveljavljanja upravičenj v imenu dedičev in za njihov račun. To mora izhajati iz vsebine tožbenega zahtevka, sicer skrbnik zapuščine ni aktivno legitimiran glede zahtevka, ki ga je postavil, kar pa lahko sanira pravna situacija med postopkom, ki izkazuje, da je pravno nasledstvo na tožeči strani že prešlo na dediča.
Glede na določbe splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska toženke, po katerih se šteje, da je tožnik pod vplivom alkohola tudi v primeru, če se po nesreči izmakne preiskavi oz. možnosti ugotavljanja njegove alkoholiziranosti, je tožnik, ki nesporno ni počakal na kraju nezgode na prihod policistov tisti, ki mora izpodbiti to domnevo.
postopek za delitev skupnega premoženja - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
V primerih, ko je nepremičnina, ki naj bi bila skupno premoženje, že vpisana v zemljiško knjigo na enega zakonca, je potrebno napotiti na pravdo tistega zakonca, ki ni vpisan v zemljiško knjigo. V obravnavanem primeru pa nasprotni udeleženec razpolaga s pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice na spornem stanovanju - kupoprodajno pogodbo, zato ima po mnenju pritožbenega sodišča nedvomno močnejši položaj in je trditve predlagateljice mogoče šteti za manj verjetne.
zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - izključitev zavarovalnega kritja - smrt družinskega člana
Izvedenec je ugotovil, da pokojni sin tožnika ni umrl kot sopotnik na kraju prometne nezgode, ampak je bil neposredni vzrok smrti izkrvavitev. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da do smrti pokojnega sina tožnika ni prišlo zaradi delovanja alkohola, ampak zaradi izkrvavitve, kot posledice poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči, zato ne gre za primer iz 8. tč. 1. odst. 9. čl. splošnih pogojev.
ZOR člen 18, 210, 832, 835, 18, 210, 832, 835. ZLPP člen 48, 50, 48, 50. ZDruP člen 8, 8.
špediterska pogodba - neupravičena obogatitev
Družbeno pravobranilstvo RS je s tožbo zahtevalo, da sta drugo in tretje tožena stranka dolžni pvotoženi stranki nerazdelno plačati 4.409.391,00 SIT s pripadki. Iz tožbene naracije izhaja, da naj bi bila tretje toženka odškodninsko odgovorna za zmanjšanje družbenega premoženja prvotoženke, ker kot špediter carinski upravi ni dala pravih podatkov za odmero carinskih dajatev, drugotoženka pa naj bi bila neupravičeno obogatena, ker je v posledici nižjih carinskih stroškov plačala manj, kot bi za nakup avtomobilov morala.
Že iz navedenega izhaja, da ni šlo za posla, ki bi bila sklenjena v zvezi z lastninskim preoblikovanjem.
Družbeni pravobranilec je torej s tožbenim zahtevkom posegel v razmerje med subjektom, pri katerem naj bi v postopku lastninskega preoblikovanja prišlo do zmanjšanja družbenega premoženja (glej 1. odst. 48. člena ZLPP in revizijsko poročilo z dne 4.5.1998 - priloga A2) s tretjima osebama. A priori bi šlo za upravičenje na podlagi 2. odst. 50. člena ZLPP in 2. odst. 8. člena ZDRUP, vendar pod pogojem, da bi tak zahtevek imel družbeni pravobranilec, torej varuh družbene lastnine, že pred uveljavitvijo ZLPP. Imel bi ga pa le, če bi šlo v pogodbenih razmerjih toženk za takšne anomalije ali napake volje, zaradi katerih bi bil posel v celoti ali deloma ničen.
Nad prvotoženo stranko se je s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 79/98 dne 23.11.1998 začel stečajni postopek. Od tedaj dalje tožeča stranka nima več interesa za uveljavljanje tožbenega zahtevka, s katerim zasleduje obseg družbenega premoženja prvotoženke, ki bo predmet lastninjenja po ZLPP. Namenu zakona, da se dokončno odpravi družbena lastnina, ki bo dobila znane lastnike pravilnega obsega družbenega premoženja v postopku lastninskega preoblikovanja, zaradi stečaja nad prvotoženo stranko ni mogoče zadostiti s predmetnim tožbenim zahtevkom.
ZLPP se po 6. alinei 2. člena ne uporablja za podjetja v stečajnem postopku, določba 50.a člena pa se nanaša le na vprašanje dopustnosti revizijskih postopkov, ki pa nato nimajo refleksije v zahtevkih družbenega pravobranilca, pač pa v eventuelnih kazenskih ali odškodninskih postopkih zoper odgovorne osebe v revidirani pravni osebi.