NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00033145
ZDZdr člen 39.
prisilno zdravljenje - pogoji za prisilno zdravljenje - alkoholizem - vožnja z alkoholiziranim voznikom - agresija
Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti - dejansko stanje - dokazna ocena - začasni skrbnik - zaslišanje stranke - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - opustitev zaslišanja
V razgovoru, ki ga omenja izpodbijani sklep, je sodišče nasprotnemu udeležencu zastavilo samo eno vprašanje. Na ta način si gotovo ni moglo samo ustvariti mnenja o tem, kakšno je stanje nasprotnega udeleženca.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00034440
URS člen 15, 15/3, 35, 39, 39/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 7, 8.
novinarsko poročanje - kandidatura za mesto sodnika na ESČP - objava na spletni strani - odstranitev s spletne strani - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - varstvo osebnih podatkov - poseg v čast in dobro ime - relativno javna oseba - kolizija ustavnih pravic - uresničevanje in omejevanje pravic - svoboda izražanja - pravica javnosti do obveščenosti - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - pravica do pozabe - tek kazenskega postopka - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Pri tehtanju med pravico do zasebnosti tožnika in pravico tožene stranke do izražanja je treba izhajati iz kriterijev, ki jih je ESČP oblikovalo ob reševanju trka teh dveh pravic: kakšen je prispevek k razpravi v javnem interesu in kako znana je oseba, predmet razprave, prejšnje ravnanje osebe, ki zahteva izbris osebnih podatkov, kontekst, vsebina in oblika ter posledice publikacije, metoda in okoliščine pridobitve informacije ter resnost posledic za osebo, ki je objavila informacije. Temu je treba dodati še časovni vidik oziroma čas, ki je potekel od objave podatkov, in vprašanje, ali je dostop do dela sporne vsebine omejen. Pri presoji zastarelosti informacije mora biti ključno vprašanje aktualnosti obravnavane teme in manj sam časovni vidik oziroma potek časa.
Poročanje o kandidatih, ki so se prijavili za mesto (slovenskega) sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, je (politična) tema par excellence, za katero obstaja močan interes javnosti, da je obširno seznanjena s kandidati, ki se za to mesto potegujejo. Tožnik se je prostovoljno odločil, da se na razpis prijavi, in s tem prevzel breme, da bo del njegove zasebnosti zaradi tega postal predmet javne razprave – postal je relativno javna oseba, zato se je njegovo polje pričakovane zasebnosti skrčilo. Predmet javne razprave je bila informacija, da je tožnik v kazenskem postopku, katerega kaznivega dejanja je obdolžen in da je bila izdana prvostopenjska obsodilna sodba. Gre za del tožnikove zasebnosti, za katerega ima javnost, še zlasti v kontekstu odprtega razpisa, pravico, da zanjo izve, saj ni šlo za razkritje tožnikove intime, temveč za informacijo o teku kazenskega postopka proti osebi, ki se je potegovala za eno najuglednejših (sodniških) funkcij. Pri tem je po oceni višjega sodišča pomembno tudi to, da tožena stranka v spornih objavah ni pisala le o tožniku, temveč o vseh kandidatih, v zvezi s pisanjem o tožniku pa je ključno, da so bile vse informacije o njem resnične, da je tožena stranka poročala korektno oziroma brez težnje po omadeževanju tožnika ter da je ob tem spoštovala tožnikovo domnevo nedolžnosti.
Tožnikovo tolmačenje, da je objava aktualna le toliko časa, dokler razpis ni zaključen, oziroma da se prične tožnikova pravica do pozabe uresničevati že v trenutku, ko je razpis zaključen in je kandidat izbran, je preozko. Nesporno ima posameznik, obsojen v kazenskem postopku, po določenem času pravico do rehabilitacije. V širšem družbenem smislu se rehabilitacija lahko uresničuje tudi prek pravice do pozabe. Toda v obravnavanem primeru že časovni razkorak med objavama, obsodbo in tu vloženo tožbo ne daje podlage niti za delno uresničitev tožnikove pravice do pozabe, saj je bil tožnik obsojen „šele“ med trajanjem tega pravdnega postopka. Poleg tega ima pritožnica prav, da je tema, ki jo obravnavata objavi, večno aktualna, zato tožnikova zahteva po (delni) uresničitvi pravice do pozabe ne bi mogla biti utemeljena niti ob drugačnem časovnem razkoraku.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00033153
ZDZdr člen 39.
prisilno pridržanje - prisilno pridržanje na zdravljenju - psihotično dojemanje realnosti - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju
Čas nujno potrebnega zdravljenja je na dva meseca ocenila sodna izvedenka, ki je strokovnjakinja na svojem področju in ima izkušnje s podobnimi primeri, svoj predlog pa je tudi prepričljivo utemeljila: pojasnila je, da v krajšem času tudi ob ustrezni terapiji simptomatika še ne bo izzvenela in da pacientka ne bo razvila take kritičnosti, ki bi ji omogočala vrnitev v domače okolje; gre namreč za burno fazo bolezni in je ob njenem prvem izbruhu, za kar gre, zelo pomembna dobra zazdravitev. Pritožničino zavzemanje za krajši čas obveznega zdravljenja je brez ustrezne strokovne podlage.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035899
ZDZdr člen 48, 48/2, 74, 75, 77, 77/1, 79. URS člen 19, 19/2. ZSV člen 41b. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010) člen 8, 8-b. Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (2009) člen 2, 3, 11. ZS člen 83, 83/2, 83/2-4.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - namestitev v varovani oddelek - prostorska stiska - institucionalno varstvo odraslih - opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - trajanje ukrepa - oseba z duševno motnjo - demenca - bipolarna afektivna motnja - varstvo osebne svobode - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
V dosedanji sodni praksi so sodišča poudarjala, da mora problem prezasedenosti zavodov reševati izvršilna veja oblasti, ki je sodiščem v teh okoliščinah prepustila odločitev, da med prezasedenimi varovanimi oddelki zavodov izberejo tistega, ki bo nasprotnemu udeležencu zagotovil ustrezno namestitev, varstvo in terapevtsko obravnavo. Novejša sodna praksa VSRS poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic, ki so resno ogrožene in kršene, če se osebe, ki potrebujejo institucionalno varstvo, namešča v polno zasedene ali prezasedene zavode.
Da bi varstvo odraslih oseb z motnjami v duševnem zdravju lahko izvajali le posebni socialno varstveni zavodi, v katerih so varovani oddelki namenjeni prav takšnim osebam, ZDZdr izrecno ne določa.
MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00056060
ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/5. URS člen 39, 49, 74.
pravica do popravka - pravica do popravka objavljenega obvestila - medijska svoboda - svoboda izražanja - intervju - kolizija ustavnih pravic - svobodna gospodarska pobuda - kritika ad rem - kritika ad personam - presoja žaljivosti
Pritožbeno sodišče dodaja, da bi bilo za utemeljitev žaljivosti pri izražanju nestrinjanja z izrečenim v intervjuju treba, da bi tožnica v popravku s kritiko »napadla« osebo sodnika (ad personam), a ga ne, saj se popravek nanaša na vsebino izrečenega (ad rem). Tožnica je v popravku ob tem pojasnila, zakaj kritizira določene izjave sodečega sodnika. Ker je kot sodeči sodnik v nepravnomočni zadevi komentiral nepravnomočno zaključen kazenski postopek, tožnici ni mogoče odreči, da v popravku pove svojo plat zadeve, in to širše, ter da hkrati pojasni, kako je v kazenskem postopku (so)delovala sama in po svojem pooblaščencu, ki tam izraža njeno voljo.
Sodna praksa se je že izrekla, da gre pri objavi popravka za obrambno funkcijo ustavne pravice, ki vsakomur zagotavlja možnost, da po načelu auditor et altera pars zagovarja svojo resnico. Intervju pri tem ni izvzet.
ZZUSUDJZ člen 1. ZDZdr člen 33, 33/1, 39, 39/1, 47, 47/3, 62, 64, 64/3, 67, 67/3,71, 71/1. ZS člen 83, 83a, 83a/1. URS člen 17, 34, 35. ZPP člen 286b.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - zaslišanje preko videokonference - posebni ukrepi - COVID-19 - nujne zadeve - izvedba naroka - telesna celovitost - nedotakljivosti človekovega življenja - pravica do varnosti - mnenje izvedenca - pravočasno uveljavljanje kršitev postopka - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave - poseg v temeljne človekove pravice - odvisnost od drog - rok za odločanje o pritožbi
Na presojo, ali so bili v konkretnem primeru izpolnjeni zakonski pogoji za pridržanje in je torej sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se udeleženka zadrži na zdravljenju, ne more vplivati dejstvo, da je bila slednja že odpuščena, priporočeno pa ji je bilo ambulantno zdravljenje. Sodišče prve stopnje je namreč o pridržanju odločalo po stanju, ki ga je ugotovilo ob zaključku naroka, takšno stanje pa je ob pritožbenem preizkusu izpodbijane odločitve dolžno upoštevati tudi pritožbeno sodišče, ki s tem odloči tudi o zakonitosti in utemeljenosti sicer že izteklega zadržanja udeleženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00032520
OZ člen 131, 134, 134/1, 178.
odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - osebnostne pravice - pravica do časti in dobrega imena - poseg v zasebnost - preklic izjave - opravičilo - svoboda izražanja - neresnična dejstva - presoja žaljivosti - javni interes - davčna zatajitev - zastopanje po odvetniku - pristranskost sodišča
Pravica do časti in dobrega imena je tipična osebnostna pravica. Prekrši se med drugim z izjavo o neresničnih dejstvih, ki škodijo časti ali ugledu prizadetega. Kršitelj se v tem primeru ne more sklicevati na ustavno zajamčeno svobodo izražanja, saj njen namen ni širjenje neresničnih vesti. Da bi tožnik uspel, bi moral torej dokazati, da so dejstva, ki jih je objavila toženka, neresnična, in da so taka, ki škodijo njegovemu dobremu imenu oz. časti. A tudi vsako navajanje neresničnih dejstev ni nedopustno žaljivo. Tako ni tudi v primeru, če je imel tisti, ki je podal neresnično izjavo, utemeljene razloge za to, da je verjel v njeno resničnost in ni imel žaljivega namena.
Ni šlo za poseg v tožnikovo zasebnost, saj plačilo davka, davčni dolg ali utaja davka niso zasebne zadeve, pač pa, kot pravilno ocenjuje že sodišče prve stopnje, ko gre za dolgove in domnevno utajo v takem obsegu, zadeve javnega interesa in pomena.
Vse, kar je bilo za tožnika sporno v vseh treh zapisih, se je po prepričljivih razlogih sodišča prve stopnje izkazalo za resnično oziroma je imelo podlago v zanesljivih virih in v nespornih objektivnih dejstvih.
odškodnina - razžalitev dobrega imena in časti - duševne bolečine
Žaljivost je treba presojati v vsakem konkretnem primeru glede na običajne norme obnašanja in običaje v kulturnem okolju, pri presoji pravnega standarda žaljivosti pa je po uveljavljeni sodni praksi treba upoštevati čas, okoliščine, navade osebe, kateri je žalitev namenjena, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca ter druge okoliščine primera; enako celovita presoja pa je potrebna tudi pri ugotavljanju (in vrednotenju) pretrpelih duševnih bolečin, ki jih je oškodovanec pretrpel zaradi posega.
prisilno pridržanje na zdravljenju - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - izvedenec psihiater
Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali če huje ogroža svoje zdravje, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00032002
ZOI-1 člen 8, 8/1, 12.
osebno ime - sprememba osebnega imena - sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno
Deklica živi z materjo, dvema polsestrama in očimom v družinski skupnosti, kjer se vsi ostali člani pišejo A. Njen drugačen priimek izstopa iz vaškega lokalnega okolja, saj tam ni običajen, sprememba priimka pa bi olajšala prehode državne meje in urejanje uradnih zadev v ustanovah. Že tovrstni praktični razlogi izkazujejo podano korist otroka za spremembo njegovega priimka.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00031490
ZPND člen 3, 3/5, 4, 4/2, 19.
preprečevanje nasilja v družini - izrek ukrepov - objava na spletni strani - Facebook - psihično nasilje - poseg v osebnostne pravice posameznika
Nepomembno je, da naj bi druga nasprotna udeleženka sedaj imela neaktiven facebook profil in da naj bi bile sporne objave izbrisane, saj to že po naravi stvari same na utemeljenost izrečenih ukrepov po 19. členu ZPND v ničemer ne vpliva. Zanje zadošča, da je druga nasprotna udeleženka s spornimi objavami izvajala psihično nasilje nad predlagateljicama.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00032004
ZDZdr člen 48, 48/2, 50, 50/2, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - socialno varstveni zavod - psihiatrična bolnišnica - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - namestitev v varovani oddelek - zaključek zdravljenja - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Pritožbeno sodišče se zaveda vloge, ko mora sodišče skladno z drugim odstavkom 48. člena ZDZdr med številnimi (verificiranimi in neverificiranimi) zavodi izbrati tistega, ki bo nasprotnemu udeležencu zagotovil prosto posteljo in terapevtsko obravnavo, namesto da bi ugotavljalo le izpolnjenost pogojev za namestitev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, vendar se proaktivnemu delovanju v smeri iskanja rešitve ne bo moglo izogniti le s podaljševanjem obstoječega stanja. Ker izpodbijani sklep nima razlogov v zgoraj opisani smeri, je mogoče pritrditi pritožbi, da odločitve o ohranitvi nastanitve v psihiatrični bolnišnici, kot najboljše možne rešitve, ni mogoče preizkusiti.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00035251
ZASP člen 153, 154. URS člen 35, 39. OZ člen 178, 183. ZMed člen 42, 43. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
odškodninska odgovornost zaradi kršitve osebnostne pravice - odškodninska odgovornost medijev - odgovornost izdajatelja - objava prispevka v oddaji - varstvo osebnostnih pravic - kršitev osebnostnih pravic - kršitev ugleda in dobrega imena - okrnitev ugleda pravne osebe - razžalitev dobrega imena in časti - svoboda izražanja - medijska svoboda - načelo sorazmernosti - tehtanje pravic v koliziji - kolizija ustavnih pravic - objava mnenja - pravica do popravka - pravica do odgovora - vsebina izjave - žaljivost izjave - objektivna žaljivost - resničnost dejstev - resničnost objavljenih informacij - prepričanje v resničnost informacij - dolžna skrbnost novinarja - dobra vera - novinarska etika - javni interes - javna razprava
Novinar je dolžan skrbno preverjati točnost zbranih informacij, kar (po sami naravi stvari) pomeni, da mora dogajanje, o katerem poroča, predstaviti celovito, informacije pa ne smejo biti podane na način, da bi bila izpuščena ali zamolčana dejstva, ki bi lahko skupaj s objavljenimi kazala povsem drugačno sliko od predstavljene.
Ker se tožeča stranka na vprašanja novinarja, čeprav je imela možnost, ni odzvala, ta pa je prispevke objavil na podlagi informacij, preverjenih pri številnih virih, za katere ni imel razloga, da jim ne bi verjel, se je upravičeno zanesel nanje in mu ni mogoče očitati nekorektnega poročanja, še manj žaljivih obdolžitev.
Ostrejšega nadzora in kritike ne gre enostavno zamenjati za žaljive obdolžitve. Besednih zvez, uporabljenih v prispevkih, povprečni bralec ne more razumeti kot napada na tožečo stranko v smislu pravnega standarda žaljivosti. Nedvomno pa je šlo za kritično pisanje novinarjev, ki pa je bilo, četudi za tožečo stranko neprijetno, še vedno znotraj objektivnih meja dopustnega izražanja, ki ga je tožeča stranka glede na njen položaj v družbi dolžna trpeti.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00037706
URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 61.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - prisilni ukrep - prisilno zdravljenje - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna motnja
Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi drugim, bodisi sebi, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
Zaradi ugotovljene duševne motnje pri udeležencu obstaja realna grožnja, da bi nezdravljen, zaradi vpliva te motnje, zaradi katere udeleženec ni sposoben zaznavati potreb svojega stanja in bolezni ter se nanj primerno odzvati, huje ogrožal svoje zdravje (in s tem tudi svoje življenje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - POGODBENO PRAVO
VSL00031763
OZ člen 134, 178, 183, 766, 768, 768/1. ZPP člen 9, 87, 87/4, 212.
razžalitev dobrega imena in časti - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - opravljanje pridobitne dejavnosti - poseg v osebnostne pravice posameznika - žaljiva obdolžitev - navedbe v sodnem postopku - pogoji za izrek sankcije - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - preklic - opravičilo - protipravnost - izključitev protipravnosti - mandatno razmerje - izvršitev naročila, kot se glasi - objektivna žaljivost - očitek storitve kaznivega dejanja - trditveno in dokazno breme
Za civilne sankcije v zvezi s posegi v osebnostno sfero posameznika je nujna predpostavka kršitev njegove osebnostne pravice - v obravnavanem primeru okrnitev ugleda oziroma dobrega imena pravne osebe. Slednje sodišče prve stopnje pravilno pojasnjuje kot spoštovanje pravne osebe v družbi oziroma njeno veljavo v očeh drugih. Toda v zadevnem primeru, kjer ne gre za žaljivo obdolžitev objavljeno v medijih oziroma sredstvih javnega obveščanja, pač pa je ta bila podana v posameznih vlogah v prej navedenem pravdnem postopku, kršitev ugleda oziroma dobrega imena druge tožnice tudi po presoji pritožbenega sodišča ni samoumevna in očitna. Druga tožnica bi zato morala konkretno pojasniti, kako je ravno zaradi spornih navedb v navedenih vlogah trpel njen ugled oziroma dobro ime - torej, kako je bilo z njimi poseženo v tisto osebnostno dobrino, ki ji omogoča, da v družbi opravlja funkcijo, zaradi katere je bila ustanovljena in zaradi katere ji pravni red priznava, da je sama subjekt pravic in obveznosti (t. j. opravljanje pridobitne dejavnosti).
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da ima vtoževano opravičilo po vsebini reparacijski pomen in je zato ena od predpostavk za utemeljenost tega zahtevka obstoj krivde kršitelja, ter da je za presojo slednjega pri drugi toženki (odvetniški družbi), ki je obravnavani vlogi sestavila in vložila v imenu in za račun prve toženke kot njena pravdna pooblaščenka, odločilno merilo, ali je bilo v času oprave spornega procesnega dejanja očitno, da sodeluje ali pomaga pri strankinem (prvo toženkinem) laganju ali zlorabi pravic - torej, da je vedela, da v imenu in za račun prvo toženke uveljavlja nekaj, kar je laž (v zvezi s čimer je trditveno in dokazno breme na tožeči stranki).
S tem, ko toženki nista uspeli z dokazovanjem razlogov za izključitev protipravnosti zadevnih spornih navedb (to je, da bi imeli utemeljene razloge za to, da sta verjeli v njihovo resničnost), ne pomeni avtomatično, da je druga toženka vedela, da to, kar je zapisala v obravnavanih vlogah, ni res. Gre namreč za dve različni predpostavki, ki sta potrebni za utemeljenost zahtevka za opravičilo druge toženke in se presojata vsaka posebej. Pri tem obstoj ene (protipravnost navedb) ne pomeni nujno tudi obstaja druge (zgoraj pojasnjene oblike krivde, ki se zahteva za drugo toženko).
Glede pritožbenih navedb, da bo z izvršitvijo sodbe kršena obveznost druge toženke kot pooblaščenke prve toženke, v kolikor ji slednja ne bo dala navodil za preklic spornih trditev, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se mandat v nobenem primeru ne more nanašati na očitno protipravna ravnanja.
Nedvomno so zadevne trditve tožene stranke objektivno žaljive, saj gre za očitek storitve kaznivega dejanja, kar je tipična žaljiva izjava, ki posega v čast in dobro ime posameznika.
Za poseg v čast prvega tožnika, ki je fizična oseba, sploh ni potrebno, da bi se s temi očitki razen njega seznanil še kdo drug.
Odvetniški družbi za zastopanje same sebe nagrada ne pripada.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00031095
ZDZdr člen 39, 39/1.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - pogoji za zdravljenje brez privolitve - paranoidna shizofrenija
Izvedenka psihiatrične stroke se je opredelila tudi do možnih drugih oblik zdravljenja. Poudarila je, da je zaradi nesodelovanja in poslabšanja stanja potrebna namestitev v psihiatrični bolnišnici.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00031657
OZ člen 178, 183. ZPP člen 227. ZASP člen 5. URS člen 34, 35.
povrnitev nepremoženjske škode - objava sodbe ali popravka - denarna odškodnina pravni osebi - novinarsko poročanje - svoboda novinarskega izražanja - kolektivna organizacija - pravica do svobode izražanja - pravica do varstva časti in dobrega imena - pravica javnosti do obveščenosti - relativno javna oseba - avtorska dela - intervju - avtorizacija intervjuja - neresnične trditve - edicijska dolžnost
Tožniku ni uspelo dokazati protipravnosti toženkinega ravnanja – za izključitev posameznika iz varstva do svobode izražanja (tudi) še ne zadošča ugotovitev, da so bile v oddaji navedene neresnične trditve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00030944
ZOR člen 200, 203, 324, 324/2. ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 11, 13, 23, 23/3, 23/4. ZTuj člen 6, 9, 81, 81/2. ZDRS člen 40. ZSV člen 21. URS člen 22. ZPP člen 154, 154/2.
izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - pravne posledice izbrisa - protipravno ravnanje države - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - bodoče duševne bolečine - obseg škode - višina odškodnine - delo na črno - delovno dovoljenje - pogoji za upravičenost do denarne socialne pomoči - zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka
Okoliščina, da je tožnik delal na črno, bi lahko kazala na to, da izbris iz stalnega prebivalstva v tožnikovem primeru ni bil vzrok za to, da tožnik ni dobil redne zaposlitve, le, če bi tožnik delal na črno tudi že pred izbrisom. Ker to ni izkazano, navedena okoliščina v povezavi z dejstvom, da je bil pred izbrisom vrsto let redno zaposlen, dokazuje kvečjemu nasprotno, torej, da je imel tožnik prav zaradi izbrisa težave z redno zaposlitvijo in je posledično delal na črno.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju, da ZPŠOIRSP niti v 13. členu, ki določa način in roke izplačila denarne odškodnine, niti v drugih členih ne ureja določitve začetka teka zakonskih zamudnih obresti, ter določbe 11. člena navedenega zakona, ki določa, da se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ta zakon ne določa drugače, glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti pravilno uporabilo splošne določbe obligacijskega prava (ZOR), v skladu s katerimi zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje. Do zamude pa pride, ko oškodovanec povzročitelja škode opomni na plačilo (drugi odstavek 324. člena ZOR). Skladno s tem je zamuda toženke nastopila z dnem vložitve tožbe (tožnik namreč ni dokazal, da bi jo opomnil že kdaj prej).
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030230
ZIZ člen 272. OZ člen 134.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop - kršitev osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime
Pritožnica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita nepravilno uporabo restriktivnega pristopa pri izdaji regulacijske začasne odredbe, saj ta ne pomeni, da take začasne odredbe ni mogoče izdati.