• Najdi
  • <<
  • <
  • 20
  • od 20
  • 381.
    VSL sodba I Cp 1808/2008
    22.10.2008
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
    VSL0055060
    URS člen 35, 39, 39/1, 39/2, 74, 74/1, 35, 39, 39/1, 39/2, 74, 74/1.
    rumeni tisk - slika iz družinskega življenja - poseg v zasebnost - pravica na lastni podobi - svoboda novinarskega izražanja - medijska svoboda - svobodna gospodarska pobuda
    Rumenega tiska ne varuje svoboda novinarskega izražanja iz 39. člena Ustave.

     
  • 382.
    VSL sklep II Cp 3741/2008
    8.10.2008
    osebnostne pravice
    VSL0051796
    URS člen 39, 39. OZ člen 134, 134.
    zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - identifikacija osebe v medijih - mediji - svoboda medijskega izražanja- začasna odredba - denarna kazen - določenost zahtevka - nullum crimen nulla poena sine legae certa - pasivna legitimacija - opustitev vročitve odgovora na ugovor
    Oseba, ki je zaradi ravnanja drugih medijev že postala medijski lik, je lahko identificirana tudi s podatki, ki sicer identifikacije ne omogočajo.

    Ne glede na to, da gre za varstvo konkretnega civilnopravnega razmerja, prepoved z zagroženo kaznijo ne sme biti v nasprotju z načelom določnosti iz kaznovalnega prava; vseeno pa velja, da je prožnost (elastičnost) pravila lahko zaradi varstva nasprotne stranke večja ter da je pravilo lahko pomensko bolj odprto (ter s tem nujno predmet kompleksnejše razlage v konkretnem primeru). Velja zahteva, da morata biti načelo nullum crimen nulla poena sine legae certa in načelo varstva ustavnih osebnostnih pravic ustrezno uravnoteženi.

     
  • 383.
    VSK sodba I Cp 877/2006
    9.10.2007
    osebnostne pravice
    VSK0003367
    URS člen 78, 78.
    priklop vodovoda - oskrba s pitno vodo - plačevanje računov
    Res je, da je pitna voda javna dobrina, vendar pa je po drugi strani potrebno imeti pred očmi tudi obveznost države oz. lokalne skupnosti, da trajno in nemoteno zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno dobrino.

     
  • 384.
    VSC sodba Cp 1074/2006
    14.6.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
    VSC0001601
    ZOR člen 154, 154/1, 200, 154, 154/1, 200.
    denarna odškodnina - razžalitev dobrega imena in časti
    Ob pravilnem dejanskem zaključku, da je vsebina pisma objektivno žaljiva za tožnika, in da je tožnikoma nastala nematerialna škoda zaradi toženkinega pisma, se toženka ni mogla ekskulpirati svoje odškodninske odgovornosti zgolj s trditvijo, da s pismom ni imela namena žaliti tožnikov.

     
  • 385.
    VSL sklep III Cp 1320/2006
    22.3.2006
    zavarovanje terjatev - osebnostne pravice - obligacijsko pravo
    VSL49804
    URS člen 35, 35. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. OZ člen 134, 134.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - identiteta
    Bistvo pravice do pietete pokojnika je varstvo pokojnikove

    osebnosti tudi po njegovi smrti, spoštovanje njegovega

    dostojanstva tudi po smrti in spoštovanje njegove želje, da

    bodo njegove odločitve, sprejete za časa življenja,

    spoštovane tudi po njegovi smrti. Če je sedaj pokojna XY za

    časa svojega življenja dovolila objavo spornih fotografij in

    predvajanje spornega filma, razstava teh fotografij in

    predvajanje tega filma na razstavi, ne more pomeniti kršitve

    pravice njenih svojcev do pietete. V takem primeru tudi ni

    mogoče govoriti o kršitvi pravice mld. sina pokojne XY do

    lastne identitete.

     
  • 386.
    VSL sklep I Cp 207/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo - osebnostne pravice
    VSL50632
    ZOR člen 198, 200, 198, 200. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 2, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
    tožbeni zahtevek - pravica do obrambe
    Glede na to, da sta ustavodajalec in zakonodajalec uredila varstvo

    osebnostnih pravic v obliki generalne klavzule (tim. doktrina o

    splošni osebnostni pravici), mora tožnik v tožbi konkretizirati

    posamezno osebnostno pravico in očitano kršitev le-te.

    S tem, ko je sodišče prve stopnje presojalo kršitev pravice do

    zasebnosti in raznašanja neresničnih trditev, česar tožeča stranka ni

    zatrjevala, je kršilo 7. in 212. člen ZPP in odvzelo toženi stranki

    pravico do obrambe.

     
  • 387.
    VSL sodba I Cp 1677/2004
    14.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VSL50391
    ZZZDR člen 106, 106/1, 106, 106/1. ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2. URS člen 54, 54. ZPP člen 212, 212.
    pravica - nepremoženjska škoda - dokaz - dokazovanje škode - odškodnina
    Pravica staršev do stikov z otrokom predstavlja osebnostno pravico,

    zato je v primeru posega vanjo, če so seveda podani vsi elementi

    odškodninske odgovornosti, mogoče zahtevati odškodnino za

    nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin.

    Za ugotovitev obstoja nepremoženjske škode, stopnje bolečin in

    trajanja le-teh v primerih posegov v osebnostne pravice, je

    primerneje izvajanje dokazov z zaslišanjem oškodovanca kot pa z

    drugimi dokaznimi sredstvi (npr. postavitvijo izvedenca), saj je za

    individualizacijo pomena prizadete dobrine ključno osebno dojemanje

    oškodovanca. To pa ne pomeni, da nasprotna stranka ne bi mogla z

    drugimi dokaznimi sredstvi izpobijati oškodovančevih trditev.

    Trajanje posega v osebnostno pravico in dejstvo, da je tožniku

    nastala trajana in nepopravljiva škoda, opravičujeta odškodnino, ki

    jo je tožniku prisodilo sodišče prve stopnje.

     
  • 388.
    VSL sodba I Cp 3514/2005
    7.9.2005
    obligacijsko pravo - osebnostne pravice
    VSL50070
    ZOR člen 157, 157. URS člen 15, 15/3, 35, 37, 37/1, 59, 15, 15/3, 35, 37, 37/1, 59. ZDru člen 3, 3/2, 3, 3/2.
    varstvo pravic - sorazmerna odgovornost
    Ustava v 1. odstavku 37. člena zagotavlja tajnost pisem in drugih

    občil kot posebno obliko (kategorijo) pravice zasebnosti (35. člen

    Ustave). Pravico je mogoče kršiti ne le v primeru, ko tretja oseba na

    nek nedovoljen način pride do komunikacijskega sredstva - pisma in se

    na ta način seznani z njegovo vsebino, temveč tudi, če se vsebina

    pisma brez dovoljenja javno objavi (v tisku, knjigi ali na drugačen

    način tako, da postane dostopna javnosti), pa to javnosti ni bilo

    namenjeno (npr. odprto pismo). Objava pisma načeloma ni dovoljena, če

    ni dovoljenja prizadete osebe. Prizadeta oseba pa je predvsem

    pošiljatelj, saj je predvsem on tisti, katerega osebnost se izraža

    skozi pisano besedo (je pa seveda tudi naslovnik, če se npr. vsebina

    pisma tiče njegovega zasebnega življenja ali če je njemu namenjeno

    pismo prišlo v roke drugi osebi). Lastništvo pisma naslovniku ne daje

    proste razpolage z njim tako, da z vsebino pisma seznani kogarkoli

    (tako da mu pokaže pismo, pove za njegovo vsebino ipd.). Tudi

    naslovnika veže pošiljateljeva pravica pisemske tajnosti - toliko

    bolj, za kolikor bolj osebno pismo gre oziroma kolikor bolj se v

    pismu razkriva zasebnost pošiljatelja. Če je objava pisma

    prepovedana, ker pomeni kršitev pravice pisemske tajnosti, to pomeni,

    da tudi ni dovoljeno povzemanje njegove vsebine. Kršitev pravice

    pisemske tajnosti namreč ne predstavlja samo citat (dobesedna navedba

    besed) iz pisem, temveč tudi povzemanje vsebine pisem. Bistvo pravice

    pisemske tajnosti je vendarle v tajnosti vsebine pisma. Ustava govori

    o tajnosti pisem in drugih občil (37. člen) - ali povedano širše,

    vsebine tistega, kar se prenaša z določenim sredstvom komunikacije.

    Pravica pisemske tajnosti ni absolutna. Tako kot vse druge pravice je

    omejena s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava (3.

    odstavek 15. člena Ustave). Z ustavo pa je tudi zagotovljena pravica

    svobodnega izražanja, ki zajema tudi pravico javnosti do obveščenosti

    o dogodkih, do katerih ima upravičen interes, vključno s pravico

    sprejemanja, zbiranja, sporočanja in širjenja vesti, mnenj, obvestil

    in idej (39. člen Ustave, tako tudi 10. člen EKČP). Iz odločbe

    Ustavnega sodišča Up-50/99 izhaja, da je pri presoji posega v pravice

    zasebnosti treba presoditi tudi značilnosti subjekta, v katerega

    pravice se posega. Tožnika sta kot funkcionarja društva (tožnica kot

    tajnica in toženec kot predsednik društva) glede delovanja društva

    nedvomno predstavljala t.i. relativne osebe iz javnega življenja. Pri

    takih osebah pa je brez privolitve prizadetega dovoljeno opisati

    zlasti tisto, kar je potrebno za značaj, dejanja in mišljenja teh

    oseb glede na njihovo javno udejstvovanje. Izhajajoč iz tega je torej

    dovoljeno opisati tisto, kar se nanaša na delovanje tožnikov kot

    funkcionarjev društva. Objavlja se torej lahko to, kar se tiče

    delovanja teh oseb v javnosti, ne pa to, kar se tiče zasebnega ali

    družinskega življenja. Ponovna presoja objavljenih citatov iz pisem

    tožnikov v tej luči pokaže, da se tičejo izključno delovanja društev,

    torej ravno tiste sfere življenja in delovanja tožnikov, ki jima daje

    značaj relativne osebe iz javnega življenja. Interes javnosti je v

    obravnavanem primeru treba opredeliti kot interes, da zve, za kaj sta

    se zavzemali društvi v času po osamosvojitvi Slovenije in začetku

    njenega vključevanja v evropske integracije - ta dejstva so splošno

    znana in danes predstavljajo že pretekle dogodke. Nedvomno pa so še

    sveži in vsem znani dogodki ob vključevanju Slovenije v Evropsko

    Unijo in tedaj izraženih zahtevah in pogojih. Gre za vprašanja, ki so

    bila pomembna za Slovenijo, čeprav so bila najbolj aktualna ravno za

    člane društva. Zato je bila javnost v tistem času zanje nedvomno

    zainteresirana in ima tudi sedaj pravico v takšnem zgodovinsko -

    retrospektivnem avtorskem delu, kot je obravnavano, na ustrezen način

    zvedeti za tovrstno delovanje oziroma aktivnosti. Ker se citati pisem

    tičejo ravno teh vprašanj in ker gre za pisma funkcionarjev društva,

    v katerih ne predstavljajo le svojega osebnega pogleda na delovanje

    in cilje društva, temveč delovanje, ki je bilo tudi sicer navzven

    zaznavno, pritožbeno sodišče ocenjuje, da z objavo vsebine tega dela

    pisem, ki se nanašajo na tedaj aktualne dogodke v Sloveniji, ni bila

    kršena pravica tožnikov do pisemske tajnosti. Način objave (citati z

    zaznamkom vira oziroma ustreznega dokumenta in ne morda le povzetek

    vsebine pisem) pa je takšen, kot si ga je avtorica knjižnega dela

    zamislila pri podajanju posameznih dogodkov v celotnem avtorskem

    delu.

     
  • 389.
    VSL sodba II Cp 1530/2004
    7.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
    VSL50210
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina - razžalitev časti in dobrega imena
    Ker je tožnica dokazala, da ji je toženec z žaljivimi dopisnicami in

    razglednicami, ki jih je pošiljal vse naokrog v manjše kraje,

    povzročil škodo, je utemeljeno prisojena odškodnina iz naslova

    razžalitve časti in dobrega imena v višini 800.000,00 SIT (4,9

    povprečnih neto plač).

     
  • 390.
    VSL sodba I Cp 1253/2004
    8.7.2004
    medijsko pravo - osebnostne pravice
    VSL48135
    ZMed člen 26, 42, 26, 42.
    objava odgovora oziroma popravka
    Obvestilo o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora ni informacija, ki bi bila pomembna za demokratično odločanje o javnih zadevah (gre za obvestilo o opravljenem upravnem nadzoru, ki je bil opravljen po pravilih upravnega postopka). Prizadeta oseba lahko v takšnem primeru zahteva le popravek obvestila, ne pa odgovor na objavljeno informacijo.

     
  • 391.
    VSL sklep II Cp 490/2002
    14.5.2003
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
    VSL47385
    ZPPVS člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZOR člen 16, 154, 16, 154.
    protipravnost - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic
    Kanonsko pravo je avtonomno pravo. Ravnanje pripadnika cerkve, ki nasprotuje kanonskemu pravu, in katerega posledica je prikrajšanje osebnostnih pravic, je zato protipravno. Sodišče mora torej v okviru ugotavljanja protipravnosti ravnanja, slednje presoditi tudi v luči kanonskega prava.

     
  • 392.
    VSC sodba Cp 1469/2000
    17.7.2001
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
    VSC00642
    ZOR člen 200, 200.
    duševne bolečine - razžalitev časti in dobrega imena
    Neznatna škoda ne opravičuje odškodnine. Poseg v sfero prizadetega mora biti takšne intenzitete, da poruši oškodovančevo duševno ravnovesje.

     
  • 393.
    VSL sodba II Cp 720/2001
    16.5.2001
    osebnostne pravice
    VSL45195
    URS člen 33, 35, 36, 33, 35, 36.
    lastninska pravica
    Varovanje zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja ne gre tako daleč, da bi imelo prednost v koliziji z lastninsko pravico.

     
  • 394.
    VSL sodba II Cp 1928/2000
    14.3.2001
    osebnostne pravice
    VSL45097
    ZOR člen 199, 199. KZ člen 171, 171/1.
    čast in dobro ime - objava sodbe
    Kršitev osebnostne pravice do časti in dobrega imena je lahko storjena tudi na način, ko nekdo drugemu odredi, ta drugi pa potem dejansko prebere pred večjim številom zbranih sodelavcev in novinarjev zapisane očitke nasproti tretjemu, ki zanj predstavljajo žavljio obdolžitev. Zaradi take kršitve je utemeljen tožbeni zahtevek po objavi sodbe.

     
  • 395.
    VSL sodba II Cp 1704/99
    5.7.2000
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OSEBNOSTNE PRAVICE
    VSL44052
    ZIL člen 19, 19/2, 19, 19/2.
    blagovna znamka
    Uporaba osebnega imena, zavarovanega kot blagovne znamke, ne pomeni kršitve osebnostnih pravic.

     
  • 396.
    VSL sodba I Cpg 102/2000
    25.5.2000
    pravo intelektualne lastnine - osebnostne pravice
    VSL03130
    ZVK člen 13, 13/3, 13/3-2, 13, 13/3, 13/3-2. ZOR člen 157, 157. ZIL člen 93, 93.
    blagovna znamka - nelojalna konkurenca
    Že iz preproste primerjave obeh blagovnih znamk izhaja, da je zamenljivost možna že na prvi pogled. Za odstranitveni zahtevek (tč. 3 in 5. izreka odločbe) tožeča stranka res nima podlage v določbah ZIL. Vendar pa že temeljne pravice (med katere sodijo tudi osebnostne pravice) ustavno sodna praksa priznava tudi pravnim osebam, če se katera od pravic lahko nanaša na bistvene elemente pravne osebe (na primer premoženje, svobodo podjetništva, enakopravnost, pravice iz ustvarjalnosti in podobno). Zato je potrebno pravni osebi na splošno priznati, da je lahko subjekt osebnostnih pravic, seveda v okviru kroga osebnostnih pravic, ko so združljive z značilnostmi pravne osebe.

     
  • 397.
    VSL sodba in sklep I Cp 2054/99
    14.12.1999
    ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
    VSL42555
    ZOR člen 199, 199. URS člen 15, 15.
    oblike varstva pravice do osebnega dostojanstva v primeru kršitve z žaljivo obdolžitvijo
    (in za žaljive vrednostne sodbe) je mogoč le umik izjave. Preklic prihaja v poštev le za dokazane neresnične žaljive trditve.

     
  • 398.
    VSL sklep II Cp 243/98
    10.3.1999
    nepravdno pravo - osebnostne pravice
    VSL41464
    ZVOP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 18, 18/1, 19, 20, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 18, 18/1, 19, 20. ZPP (1977) člen 16, 354, 354/1, 16, 354, 354/1. ZNP člen 1, 1/1, 37, 1, 1/1, 37. ZENO člen 8, 8.
    varstvo osebnih podatkov - zbirka podatkov - dopolnitev, poprava in izbris podatkov - register stalnega prebivališča - sodna pristojnost
    Odločanje na podlagi določb 18. in 19. čl. ZVOP je samostojna oblika pravnega varstva pravic posameznika in ne pomeni poseganje v pristojnosti upravnega organa, ki jih ima po 8. čl. ZENO.

     
  • <<
  • <
  • 20
  • od 20