USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082162
URS člen 35, 37, 39. OZ člen 134. ZPP člen 337.
pravica do zasebnosti – pravica do komunikacijske zasebnosti – poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti – pričakovanje zasebnosti – merilo razumnega pričakovanja zasebnosti – elektronski nabiralnik – pravica javnosti do obveščenosti – svoboda tiska – svoboda novinarskega izražanja – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – nedovoljene pritožbene novote
Slepo vdiranje s tehničnimi sredstvi v tujo pošto oziroma elektronski nabiralnik, pri katerem tistemu, ki to počne, ni jasno, na kaj bo naletel (lahko tudi na najbolj intimna zasebna pisanja), predstavlja z vidika merila razumnega pričakovanja zasebnosti poseg v komunikacijsko zasebnost, ki je absolutno nedopusten.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067746
OZ člen 179. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 338, 338/2, 359.
zamudna sodba – povrnitev nepremoženjske škode – agresiven napad – udarec – nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – integriteta – poseg v osebnostno pravico do integritete – pravno priznana škoda
Glede na to, da je tožnik utrpel le udarce in niti navajal ni, da bi se v zvezi s tem kaj zdravil, mu ne gre odškodnina za nevšečnosti tekom zdravljenja niti odškodnina za t. i. sekundarni strah. Ker pa je šlo za nenaden, agresiven napad, je upravičen do odškodnine za t. i. primaren strah, za katerega pa povsem zadostuje na 400,00 EUR odmerjena odškodnina.
Ob uradnem preizkusu materialno pravne pravilnosti izpodbijane sodbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožniku, ker mu je toženec pošiljal sms-je, dal v poštni nabiralnik dva članka, nabil na hišo sporočilo in zaradi prekinitve razmerja dosodilo 1.500,00 EUR odškodnine za strah, zmotno uporabilo materialno pravo – 179. člen OZ. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi mu lahko šla odškodnina zaradi posega v osebnostno pravico do integritete.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi prekinitve razmerja ni pravno priznana škoda.
razžalitev – poseg v čast in dobro ime – poseg v pravico do osebnega dostojanstva – neresničnost navedb – obstoj duševnih bolečin – višina škode
Četudi oseba, ki se izpostavi v javnosti, ne more sama oblikovati podobe, v kakršni bo predstavljena, to ne pomeni, da objavljanje neresničnih dejstev o njej postane dopustno.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064997
OZ člen 179. ZPP člen 324.
povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana škoda – telesne bolečine – strah – sprožilni moment za hrbtenične težave – odškodnina za poseg v čast in dobro ime – objektivna žaljivost – pobotni ugovor – hrbtenica – soprispevek – neenotna sodna praksa o vprašanju procesnega pobotanja – fizično nasilje – padec – toženka je grobo porinila tožnico
Odškodnina za nepremoženjsko škodo se prizna za pravno priznano nepremoženjsko škodo, če okoliščine primera, zlasti stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo. Tožnica zaradi udarnin ob prevrnitvi iz čepečega položaja ni trpela takšnih bolečin, da bi bila upravičena do denarne odškodnine. Upravičena pa je do odškodnine zaradi (ponovitve) hrbteničnih težav, ki jih je sprožil padec.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084052
URS člen 19, 26. OZ člen 352.
pravica do povračila škode – odškodnina za nepremoženjsko škodo – kršitev osebnostnih pravic – varstvo osebne svobode – poseg v čast in dobro ime – strah – pridržanje – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – sokrivda oškodovanca – zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – višina odškodnine
Pravilno je materialnopravno izhodišče, da odškodninski zahtevek zaradi pretrganja zastaranja ne more zastarati dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0060983
OZ člen 131.
pravica do zasebnosti – pravica do varstva osebnostnih pravic – pravica do svobode izražanja – tehtanje pravic v koliziji – relativno javna oseba – javni interes – novinarsko poročanje – odškodninska odgovornost odvetnika
Sodišče prve stopnje je vzpostavilo pravično ravnovesje med tožničino pravico do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic ter pravico družb A. in B. do svobode izražanja. V tožbi zatrjevane medijske objave se namreč nanašajo na novinarsko poročanje o sumih storitev kaznivih dejanj in izpostavljanje nepravilnosti v zvezi z delovanjem doma za starejše. Posledično ni utemeljeno v pritožbi izpostavljeno stališče, da poročanje o sumu kaznivih dejanj v domu za starejše ni bilo dopustno. Tožnica je namreč kot direktorica nezakonitega doma pridobila status relativno javne osebe in je bila upravičeno prepuščena poročanju medijev, javnost pa je imela upravičen interes biti obveščena o nepravilnostih v zvezi z delovanjem doma za starejše. Novinarske objave pa se tudi sicer niso nanašale na poročanje o podrobnostih iz tožničinega zasebnega življenja. Ker je šlo v konkretnem primeru za novinarsko poročanje o temi velikega pomena za javnost, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno dalo svobodi izražanja večjo ustavnopravno težo. Novinarske objave namreč niso prekoračile vsebinskih okvirov razprave in so po oceni pritožbenega sodišča prispevale k odprti javni razpravi o družbeno pomembni zadevi, in sicer glede ravnanja s starostniki v institucionalnem varstvu.
sprememba otrokovega imena – sporazum sklenjen pred CSD po vloženem predlogu za spremembo otrokovega imena – zavrženje predloga
Sporazum, ki sta ga starša sklenila pred CSD, zavezuje, zato ni bilo podlage za odločanje o spremembi osebnega imena otroka po predlogu, ki je bil sicer vložen pred sklenjenim sporazumom.
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
VSL0064918
URS člen 39. OZ člen 134, 178.
prepoved posegov v človekove pravice – objava sodbe in opravičila – ugled – dobro ime – svoboda izražanja – širjenje neresničnih trditev o županu – župan
Ali je treba presojati zgolj naslov članka ali kontekst celotnega članka je odvisno od tega, kakšen je sporočilni pomen besedila oz. njegovega dela. Sporočilni pomen v obravnavani zadevi ni pomensko odprt, in prav izpostavljeni deli imajo negativno konotacijo, saj se pravno osebo, ki mora zastopati javne interese oz. interese občanov, prikazuje kot samovoljno, neetično, koruptivno - delujočo le v korist posameznikov, čeprav za to ni nikakršnih indicev ali dokazov. V članku so sporne izjave zapisane kot dejstva, toženka pa ni izkazala, da je utemeljeno verjela v resničnost očitanega. Njeno ravnanje tako presega mejo dopustnega izvrševanja pravice do svobode izražanja, zato je poseg v to pravico utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069738
URS člen 34. OZ člen 179, 179/1, 181, 299, 299/2. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2.
odškodninska odgovornost - nematerialna škoda - duševne bolečine zaradi kršitve dostojanstva - pravica do osebnega dostojanstva - primerna odškodnina - tek zamudnih obresti - stroški postopka - uspeh strank - priznani stroški - DDV - sodna taksa - nagrada izvedenca
S posegom v spolno nedotakljivost je na poseben način prizadeto dostojanstvo oškodovanca, kar se glede na vse okoliščine posameznega primera v oškodovančevi duševnosti različno manifestira, odvisno od stopnje njegove prizadetosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POKOPALIŠČA – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070975
ZPPDUP člen 9.
sklep o ustavitvi postopka – smrt stranke – pravica do prekopa – aktivna legitimacija za vložitev zahtevka – osebe, ki imajo interes – varstvo integritete trupla, podobe in časti umrlega – varstvo pietetnih čustev svojcev – pravica svojca do pietete – osebnostna pravica do duševne integritete – neprenosljivost – nepodedljivost
Pri pravici do prekopa gre za pravico svojca do pietete, ki je umeščena v okvir njegove osebnostne pravice do duševne integritete, ki ni prenosljiva, zato je s smrtjo tožnika ugasnila. Za prenos te pravice na dediče pa tudi ni zakonske podlage.
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prisilna hospitalizacija – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – shizofrenija – zakonske predpostavke – ogrožanje življenja in zdravja – pomanjkanje razlogov
Ni dovolj, če bi pritožnik brez zdravljenja lahko postal nevaren sebi in okolici, ampak mora biti za njegovo prisilno zdravljenje izkazano, da že resno oziroma huje ogroža sebe ali druge.
razžalitev – pravica do časti in dobrega imena – ista škoda – nesklepčnost
Tožnik je zatrjeval obseg škode, ki naj bi bila posledica škodnega ravnanja, opisanega v tožbi. Sodišče je bilo po izvedenem dokaznem postopku dolžno oceniti izvedene dokaze in se opredeliti o dokazanosti teh navedb.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0060873
OZ člen 134, 179.
razžalitev dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – odškodnina zaradi kršitve časti in dobrega imena – pravica do varstva časti in dobrega imena – pravica do svobode izražanja medijev – relativno javna oseba – povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – zahtevek za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – protipravnost
Ustavno sodišče je že večkrat izrazilo stališče, da je lahko v primeru kolizije med pravico do varstva časti in dobrega imena ter pravico do svobode izražanja izključena protipravnost, tudi zelo ostrih in brezobzirnih izjav, ki pa jih lahko poslušalec ali bralec še vedno razume kot kritiko ravnanja ali stališča, ne pa kot napada na osebnost, njeno sramotitev, ponižanje, prezir ali zasmehovanje. Ko v bistvu ne gre več za vplivanje na razpravo v zadevah javnega pomena, ampak zgolj za žalitev drugega, protipravnost ni izključena. Zato varstvo pravice do svobode izražanja ne uživa tista izjava, katere izključni namen je sramotitev oziroma zaničevanje prizadete osebe.
USTAVNO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064722
URS člen 35. OZ člen 179.
povrnitev nepremoženjske škode – varstvo osebnostnih pravic – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – izjave v TV oddaji – čast in dobro ime – subjektivna čast – objektivna čast – neresnično dejstvo – žaljivost neresničnih dejstev – očitek storitve kaznivega dejanja – kolovodja lumpenproletariata
Javno obtoževanje storitve kaznivega dejanja z uporabo slabšalnih in zaničevalnih izrazov o tožniku ob jasnem zavedanju toženca, da dokazov o udeležbi tožnika pri storitvi očitanega dejanja ni, nima podlage v zakonu, odstopa pa tudi od običajnih norm obnašanja in dobrih običajev. Neresničen očitek storitve kaznivega dejanja je že sam po sebi objektivno žaljiv in posega v ugled prizadetega.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064765
OZ člen 179. ZPP člen 180, 185, 339, 339/2, 339/2-8.
razžalitev dobrega imena in časti – pravno priznana škoda – detonacija petarde – povrnitev nepremoženjske škode – strah – pravica do osebne varnosti – materialno procesno vodstvo – pobotni ugovor – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Od besed, ki naj bi jih toženec izrekel tožniku, sta objektivno žaljivi trditvi, da je tožnik sin kroničnega pijanca in da ima ponarejen doktorat. Šlo je le za enkraten dogodek, ki, upoštevajoč izpovedbo tožnika, pri njem ni povzročil duševnih bolečin take intenzitete in trajanja, da bi prerasle v pravno priznano škodo zaradi posega v čast in dobro ime.
Ker ni upoštevalo navedbe tožeče stranke v zvezi z zvišanjem tožbenega zahtevka in ni odločilo o predlagani spremembi tožbe, je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, odločilo mimo zahtevka in tožnika prikrajšalo za sodno varstvo.
vzročna zveza – udarec s sekiro – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Nedvomno sta pravdni stranki že dalj časa v sporu. Do sporov med njima prihaja, druga drugo žalita z neprimernimi izrazi in je slediti zaključku prvega sodišča, da tudi tokratni spor ni bil tako izjemen, da bi tožnika prizadel v tolikšni meri, da bi bilo porušeno njegovo psihično ravnovesje ter ogrožena osebna varnost, da bi bil upravičen do odškodnine.
OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070892
URS člen 35, 38. OZ člen 134, 134/1, 134/2. ZPP člen 318.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – nedopusten poseg v zasebnost – slikovno snemanje brez privolitve in objava posnetkov na spletu – umik posnetkov s spleta – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – izpodbijanje zamudne sodbe – razlogi za pritožbo
Objava posnetkov iz zasebnega življenja brez tožničinega dovoljenja predstavlja nedopusten poseg v zasebnost, ki je v slovenskem pravnem redu zavarovana že na ustavnopravni ravni.
sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – paranoidna shizofrenija – procesne predpostavke za odločanje o pritožbi – neizkazana vročitev odvetniku
Pri zadržanju osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez pristanka gre za resen poseg v ustavne pravice, zaradi česar bi bila z ustavo neskladna razlaga določbe 3. odstavka 67. člena ZDZdr, po kateri bi se z obravnavo pritožbe čakalo do tedaj, ko bo sklep vročen vsem, ki imajo v skladu z določbo 1. odstavka 67. člena ZDZdr pravico do pritožbe.
združenje SAZAS – objava podatkov o višini avtorskega honorarja – pravica do zasebnosti
Objava podatkov o višini avtorskega honorarja ne posega v tožnikovo pravico do zasebnosti. Ta podatek se nanaša na tožnikovo poklicno udejstvovanje kot avtorja glasbenih del in predsednika Upravnega odbora SAZAS, kar pa ni tožnikova intimna sfera, katere nedotakljivost in skritost bi pričakoval in zahteval in zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ni predmet varstva na podlagi pravice do zasebnosti in zaradi tega ni šlo za poseg v tožnikovo pravico do zasebnosti in zaradi tega ne gre za protipravno dejanje, ki je pogoj za odškodninsko odgovornost toženca. Tožnik kot vodstveni član Združenja SAZAS deluje tudi v javnem interesu in objava podatkov o njegovem zaslužku ni kršitev njegove zasebnosti.
duševno zdravje – sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – pogoji za izrek ukrepa – nepravdni postopek – pritožba vložena po poteku pritožbenega roka
Za obstoj zakonskih pogojev za odreditev zdravljenja v varovanem oddelku brez privolitve mora biti izvedena (tudi) presoja, ali ugotovljene okoliščine utemeljujejo zaključek, da oseba huje ogroža zdravje sebe ali drugih, in ali ugotovljena duševna motnja povzroča pri osebi hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.