NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084835
ZDZdr člen 74, 74/1, 79.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve – izbira zavoda – preobremenjenost zavoda – sistemski problem – dolžnost sprejema
V sodni praksi je sprejeto stališče, da se zavod, ki razpolaga z verificiranim varovanim oddelkom, ne more uspešno upirati sprejemu osebe, ki namestitev potrebuje, le s trditvami o prostorski in kadrovski stiski. V primeru, ko bi vsi izvajalci navedli enak zadržek, bi se namreč lahko izkazalo, da je ukrep sprejema na varovani oddelek neizvedljiv. To pa ni sprejemljivo.
prisilna hospitalizacija – paranoidna shizofrenija – zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – pogoji za podaljšanje zdravljenja – izvedensko mnenje – pomanjkljivi razlogi – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker sodišče prve stopnje izpolnjenosti pogojev iz prve alineje 39. člena ZDZdr ni presojalo, saj izvedencu ni zastavilo vprašanj o sposobnosti udeleženke, da oblikuje svojo voljo v zvezi z zdravljenjem v primeru odpusta na odprti oddelek, je dejansko stanje ugotovilo pomanjkljivo, na kar pritožba utemeljeno opozarja.
USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0085860
ZDZdr člen 39, 61, 62, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1, 35, 51.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – zadržanje na zaprtem oddelku – zdravljenje pod posebnim nadzorom – varovani oddelek – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – zaslišanje udeleženca – nujnost zdravljenja – nujnost stalnega nadzora – varstvo osebne svobode – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – pravica do zdravstvenega varstva
Udeleženčevo zdravstveno stanje, zaradi katerega njegovo zaslišanje ni bilo mogoče, je bilo posledica potreb zdravstvenega procesa. Ker je bil na naroku prisoten udeleženčev odvetnik, ki se je neposredno seznanil z udeleženčevim zdravstvenim stanjem in strokovnim mnenjem izvedenca, udeleženčeva pravica do izjave ni bila kršena. Zaslišanje udeleženca je predvideno le, če ga je glede na zdravstveno stanje mogoče izvesti. Da zaslišanje ni mogoče, je sodišče ugotovilo na podlagi neposrednega stika z udeležencem.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - poseg v pravico do zasebnosti - enotna odškodnina - kršitev osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti
Toženec je s sporno izjavo posegel v tožnikovo čast in dobro ime. Izražanje mnenj predsednika Komisije in njegove izjave v javnosti pa imajo tudi zato, ker ta razpolaga s številnimi podatki, ki so zaupni, drugačen pomen, kot izjave novinarjev. Zagotovo imajo večjo težo in se v javnosti štejejo za bolj verodostojne. Njegove vrednostne sodbe, ki so povezovale tožnika z afero, so predstavljale protipraven poseg v tožnikovo osebnostno pravico.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0075368
OZ člen 178, 183. URS člen 35, 39.
objava sodbe ali popravka - denarna odškodnina pravni osebi - okrnitev ugleda pravne osebe - osebnostna pravica pravne osebe - svoboda izražanja - tehtanje pravic - protipravnost - namen izjave - novinar - medij - dokazna ocena
Nedopustna je diskreditacija drugega v svojo korist ali v korist tretjega. Sodišče prve stopnje je v zadnjem odstavku 13. točke obrazložitve ravno to tudi poudarilo in sicer, da bi tožnik uspel, če bi dokazal, da je toženec zavestno ali vsaj zaradi malomarnosti objavil tiste trditve o tožniku, za katere se je sicer izkazalo, da so neresnične. Ker pa tega ni dokazal, je v celotnem kontekstu in v okoliščinah konkretnega primera ocenilo določene, sicer neresnične trditve kot nepomembne in neodločilne oziroma kot take, da z njimi tožena stranka ni okrnila ugleda tožnika.
Pritrjuje sicer sodišče druge stopnje pritožnici, da ima za zaščito svojih interesov vso pravico biti slišana, saj ima tudi sama ustavno pravico do svobode izražanja, vendar je v konkretnem primeru očitno ni v zadostni meri in na pravilen način izkoristila.
OZ člen 179. KZ-1 člen 158, 158/1, 168, 168/2. ZPP člen 14.
razžalitev časti in dobrega imena – tožnik načelnik upravne enote – toženec obsojen za kaznivo dejanje razžalitve – dva dopisa, poslana na ministrstvo in upravno enoto, z žaljivo vsebino
Toženec je tožnici očital kriminalne povezave in izsiljevanja, da izvaja organiziran državni kriminal v ..., da njena ravnanja v postopku denacionalizacije predstavljajo primer dejanja denacionalizacijske mafije, ki temelji na ropanju toženčeve družine.
Nobenega dvoma ni, da je toženec z žaljivimi izjavami v zvezi z delom tožnice, ki je bila takrat načelnica upravne enote, grobo posegel v njeno dostojanstvo, čast in dobro ime. Vsebina dopisov kaže na namen toženca, da na žaljiv, nedostojen, zaničevalen in škodljiv način očrni čast in dobro ime tožnice posebej na njenem poklicnem področju. Žaljivi očitki o tožnici, ki mora biti kot načelnica upravne pri svojem delu s strankami in podrejenimi vzor verodostojnosti, nepristranskosti in poštenosti, predstavljajo intenziven poseg v njene osebnostne pravice.
Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica vsaj štirinajst dni, zaradi teh dveh dopisov, trpela zelo intenzivne duševne bolečine in nato občasne, ki so bile povezane s sodelovanjem v kazenskem postopku, ki je bil voden zoper toženca. Prisojena ji je bila odškodnina v višini 3.000,00 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSM0022987
URS člen 15, 22, 34, 35, 29. OZ člen 6, 6/1, 179. Kodeks novinarjev Republike Slovenije člen 5. Kodeks odvetniške poklicne etike člen 8.
duševne bolečine - razžalitev dobrega imena in časti - medijska objava nepreverjenih informacij - resničnost objavljenih dejstev - praktična konkordanca - relativna javna oseba - merilo povprečnega bralca - subjektivni odnos do pisanja - objektivna žaljivost
Poseg v čast in dobro ime ni podan že in zgolj iz razloga, če je pisanje pri tožniku vzbudilo negativne občutke, kot izhaja iz pritožbe. Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje v točki 12 obrazložitve izpodbijane sodbe je potrebno upoštevati tako subjektivni odnos do pisanja, kot tudi presojati, ali je pisanje objektivno žaljivo, kar ni bilo ugotovljeno. Tožnik je kot odvetnik dolžan trpeti tudi ostro kritiko ter se morajo njegove ustavno zagotovljene pravice umakniti pravici novinarja, da piše o zanj spornih ravnanjih take osebe. Hkrati je potrebno upoštevati tudi, da pisanje o odvetniku v medijih še ne pomeni avtomatsko, da je s tem prizadeta njegova osebna čast in čast odvetniškega poklica, ter da bi to lahko pomenilo, da je odvetnik moralno nevreden za opravljanje odvetniškega poklica, kot želi neuspešno prikazati pritožba.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – huda duševna motnja – ogrožanje lastnega življenja in zdravja – odklanjanje zdravljenja
Ne glede na prvi odstavek 54. člena ZDZdr se osebo lahko sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom tudi brez napotnice, če gre za primer iz 57. člena tega zakona. V obravnavani zadevi gre očitno za takšno situacijo. Vsekakor pa gre za nujni postopek sprejema na zdravljenje, o katerem je, tako kot mora v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZDZdr, direktor psihiatrične bolnišnice takoj obvestil pristojno sodišče. To pa mora (v interesu pridržane osebe) postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih začeti po uradni dolžnosti.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – pogoji za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – duševna bolezen – suicidnost
Ker je izvedenec ugotovil, da je pritožnica suicidna, na drugi način pa ni mogoče doseči izboljšanja, je pravilen sklep sodišča, da še tri tedne ostane na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – DEDNO PRAVO
VSL0084247
ZVSPBNO člen 15, 20, 20/6. ZD člen 132. OZ člen 184, 184/1. ZOR člen 204. ZPP člen 81, 81/5, 359, 454, 454/1.
odškodnina zaradi sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nepremoženjska škoda – pogoji za odškodnino – odločitev o nadzorstveni pritožbi – obvestilo predsednika sodišča – pravica do odškodnine za nepremoženjsko škodo kot osebna pravica – nepodedljivost osebnih pravic – procesna legitimacija dediča – zavrženje tožbe – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka – prepoved spremembe na slabše – spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – izdaja odločbe brez razpisa naroka – nesporno dejansko stanje
Morebitna odškodnina za nepremoženjsko škodo, do katere bi bila kot stranka upravičena zaradi nerazumno dolgega izvršilnega postopka, ki je tekel zoper njo, v trenutku njene smrti ni bila del njene zapuščine. V materialnopravnem smislu torej ni mogla preiti na tožnico kot njeno dedinjo. Tožnica v tem postopku po materialnem pravu ni prava upnica.
dolgotrajno nasilje – ogrožanje varnosti – zakonska zveza – sistematično nasilje – pravnomočna obsodba v kazenskem postopku – strah – strah za življenje – primarni strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – osebnostna pravica do časti – duševno trpljenje zaradi posegov v osebnostne pravice – stroški prevozov – prevozni stroški – premoženjska škoda
Dokazna ocena, da je toženec tožnici v letih od 1998 do 2006 večkrat grozil, jo pretepal, žalil, ogrožal njeno varnost in nad njo vršil spolno nasilje, je prepričljiva in izkustveno sprejemljiva. Predmet presoje je 13 škodnih dogodkov.
Tudi če je tožničin primarni strah v nekaterih napadih trajal le nekaj minut, je zaradi izjemne brutalnosti toženčevega napada tako hud, da se je tožnica upravičeno začela bati za svoje življenje. Če se je zaklenila, je toženi vdrl v prostor, ji grozil, da jo bo ubil in po hiši iskal nož. Prestani primarni strah je za dalj časa resno načel tožničino duševno ravnovesje. Zaradi tega ima težave z nespečnostjo, tesnobo in občutkom ogroženosti, potrebuje tudi psihoterapevtsko pomoč. Glede na poškodbe vitalnih delov je utemeljen tudi tožbeni zahtevek za strah za izid zdravljenja. Dosojena odškodnina v višini 4.000,00 EUR je povsem primerna in niti najmanj pretirana.
Toženec je z dejanji, ki jih je zagrešil nad tožnico, protipravno posegel v njeno osebnostno pravico do časti po 181. členu OZ. To je posebna oblika nepremoženjske škode, ki je bila tožnici priznana v primerni višini 1.000,00 EUR.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO
VSL0085010
URS člen 21, 26. OZ člen 179, 179/1. ZS člen 3, 3/2. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 21, 21/1.
odškodninska odgovornost države – pripor – razmere pripornikov – velikost bivanjskega prostora – protipravnost – pravica do osebnega dostojanstva – pravična denarna odškodnina – začetek teka zastaranja
Zastaranje ni začelo teči že s samim prestajanjem kazni zapora oziroma pripora, ampak šele prvi dan po odpustu s prestajanja kazni zapora oziroma pripora. Po naravi stvari je tožnik v času prestajanja kazni zapora oziroma pripora vedel za razmere, v katerih je bival, torej so mu bile najkasneje ob odpustu znane vse okoliščine, na podlagi katerih je bilo mogoče ugotoviti obseg in višino škode.
Ni videti tehtnih razlogov za razlikovanje med priporniki in zaporniki glede kvalitete namestitve, zato je bivalni kriterij iz Pravilnika o izvrševanju kazni zapora uporabljiv tudi za položaj pripornikov (drugi odstavek 3. člena ZS).
prisilna hospitalizacija – sprejem na zdravljenje brez privolitve – pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve pridržanega – ogrožanje lastnega življenja in zdravja – demenca – postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih
Sodišče prve stopnje se je po izvedenem dokaznem postopku lahko zanesljivo prepričalo, da ima pritožnica duševno motnjo (demenco, s splošno neorientiranostjo, miselnim upadom in pridruženimi psihotičnimi znaki), ki hudo motijo njeno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zaradi česar pritožnica resno ogroža svoje življenje in zdravje; pred časom je namreč hudo zbolela, vendar je do svojega stanja povsem neuvidevna.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve – prisilna hospitalizacija – pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – vzroki za zdravstveno stanje – vzročna zveza med duševno motnjo in zdravstvenim stanjem – demenca
Iz določb citiranega zakona izhaja, da mora biti podana vzročna zveza med duševno motnjo in zdravstvenim stanjem. V konkretnem primeru te vzročne zveze med demenco in slabim zdravstvenim stanjem pridržanke ni. Pridržana oseba ima hudo bolezen in zaradi tega ne more skrbeti zase, saj je nepokretna zaradi preživete možganske kapi, mora vsak drugi dan na dializo, ima hudo sladkorno bolezen, visok pritisk, nespečnost in bi morala biti zaradi takega svojega splošnega zdravstvenega stanja zdravljena v ustrezni zdravstveni ustanovi, ne pa v psihiatrični bolnišnici.
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0060237
URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39.
pravica do zdravstvenega varstva – prisilna hospitalizacija – zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve – pogoji za izrek ukrepa – ogrožanje zdravja in življenja – odklonitev zdravljenja – demenca
Vse navedeno tudi pritožbeno sodišče napeljuje na zaključek, da bi prepuščen samemu sebi ogrozil svoje zdravje in življenje, saj je do svojega stanja in potrebe po zdravljenju povsem nekritičen, niti ni sposoben poskrbeti za lastno hrano in pijačo. Vse navedeno napeljuje na zaključek, da so izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZDR in da je zaradi narave duševne bolezni potrebno, da se pritožnika zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, ker je odklonitev zdravljenja posledica demence in s tem povezane nesposobnosti razumevanja lastnega stanja, ne pa posledica zavestne, razumske odločitve.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja - odklanjanje zdravljenja - duševna bolezen - trajanje ukrepa - načelo sorazmernosti - načelo izbire milejšega ukrepa
Za utemeljen poseg oziroma zdravljenje je dovolj že ugotovitev, da tožnika nima v celoti stika z realnostjo in da ima suicidne misli. Določbe 39. člena ni mogoče razumeti tako, da bi moral tožnik že aktivno izvajati dejanja, ki bi pomenila poskus samomora.
duševno zdravje – zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – prisilna hospitalizacija – pogoji za izrek ukrepa – suicidalna ogroženost – ogrožanje življenja in zdravja
Pritožnica ustrezno konkretno oporeka le okoliščini, da naj bi grozila s samomorom. A da naj bi bilo temu dejansko tako, izhaja iz mnenja (izvida) izvedenca, ki sklicujoč se na heteroanamnestične podatke navaja, da naj bi bila pritožničina hospitalizacija indicirana (prav) zaradi suicidalne ogroženosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084706
URS člen 26. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost države – pripor – razmere pripornikov – velikost bivanjskega prostora – protipravnost – pravica do osebnega dostojanstva – pravična denarna odškodnina – začetek teka zastaranja
Kakor ugotavlja sodišče prve stopnje, predstavlja 7 m2 minimalno kvadraturo na osebo, ki jo je kot standard določil Evropski odbor za preprečevanja mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT).
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084721
Konvencija o otrokovih pravicah člen 8, 9. URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 4, 102. OZ člen 134.
pravice in dolžnosti staršev – pobegli otrok – začasna odredba staršev za izročitev (vrnitev) otroka – pravica do družinskega življenja – pravica staršev do skupnega življenja z otrokom – kršitev osebnostne pravice – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic
Po naravi stvari same – zaradi najtesnejšega odnosa med roditeljema in otrokom – je otrok deležen največjega obsega koristi praviloma v družinskem krogu svojih staršev. Zaradi navedene narave navezanosti staršev z otroki, živi otrok praviloma s starši, ki jim je zato priznana tudi pravica do skupnega življenja z otrokom. Otroka je mogoče ločiti od staršev proti njihovi volji le, če to zahteva otrokova korist, oziroma če starša ne živita skupaj.
Pravice družinskega značaja, ki niso materialne, so po svoji naravi osebnostne pravice staršev in otrok. Določilo 134. člena OZ omogoča odreditev prenehanja dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica ter preprečitev takega dejanja ali odstranitev posledic.