NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00079315
URS člen 19, 19/2. ZDZdr člen 75, 75/1, 75/3.
varstvo osebne svobode - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zaslišanje nasprotnega udeleženca - namen in cilj ukrepa - prostorska stiska
Predpogoj za izvedbo postopka za sprejem v varovani oddelek brez privolitve je torej, da oseba ne privoli v sprejem. Iz spisa (razen iz predloga partnerja nasprotne udeleženke, kar pa ni izjava nasprotne udeleženke) ni razvidno, da bi nasprotna udeleženka nasprotovala sprejemu v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, poleg tega pa sodišče prve stopnje tudi ni opravilo njenega zaslišanja, da bi se izjavila o tem. Končno iz spisa tudi ni razvidno na kakšni podlagi (prostovoljno ali na podlagi sklepa sodišča) je v trenutku odločanja nasprotna udeleženka v Univerzitetni psihiatrični bolnici (UPK). Zato v trenutku odločanja še niso bili izpolnjeni pogoji za izvedbo postopka po 75. členu ZDZdr, kar je terjalo razveljavitev izpodbijane odločitve.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00075881
ZDZdr člen 39, 53.
pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - izvedensko mnenje
Zgolj zapis v zapisniku o naroku, da se je udeleženkino stanje delno stabiliziralo in je bolj umirjena, še ne pomeni, da svojega zdravja in življenja ne ogroža več oziroma ga ne bi ogrožala, če bi bila odpuščena z oddelka pod posebnim nadzorom. Pripombe zoper takšno mnenje izvedenke odvetnik zadržane osebe na naroku ni podal. Izvedenka pa je sicer tudi pojasnila, da udeleženka potrebuje bolnišnično zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom za obdobje 10 dni, kar pomeni, da njeno stanje ni takšno, ki bi narekovalo takojšnji odpust iz tega oddelka.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00076632
OZ člen 178, 179. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) člen 3, 8. URS člen 15, 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
javno opravičilo - preklic izjave - odstranitev objave - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - poseg v osebnostne pravice po tisku - poseg v čast in dobro ime - javni interes - relativno javna oseba - javni uslužbenec - nujnost posega - legitimen cilj - dolžnost poročanja - dolžna skrbnost novinarja - objektivno poročanje novinarja - žaljiva obdolžitev s tiskom - neresnične trditve - žaljivost izrazov - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - neposlovna odškodninska odgovornost - presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - šikaniranje na delovnem mestu - mobing
Tožnik je bil v času objave spornega prispevka javni uslužbenec, torej relativno javna osebnost.
Da bi smela novinarka kritizirati ravnanja tožnika le, če bi bil ta (že) spoznan za krivega storitve očitanega mu kaznivega dejanja, ne drži. V takšnem primeru bi bilo novinarsko poročanje tako omejeno, da bi bilo že poseženo v pravico do svobode izražanja. Mnogokrat se v družbi dogajajo nepravilnosti, ki niso inkriminirane, pa je nanje vseeno nujno opozarjati. Prav to je naloga in poslanstvo novinarskega poklica.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00075549
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 134.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - metoda praktične konkordance - svoboda izražanja (tisk) - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - kršitev osebnostnih pravic v tisku - pravica do zasebnosti - poročanje o kaznivem dejanju - sum storitve kaznivega dejanja - obremenjevanje in uničevanje okolja - objava v medijih - prepoznavnost osebe
Pritožbeno sodišče sklepno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost toženkini pravici do svobode izražanja, saj je bilo s tem zagotovljeno ozaveščanje ljudi o pomembnosti ohranjanja zdravega življenjskega okolja, kar je prispevalo tako h generalni prevenciji kot tudi zaščiti lokalnega okolja, v katerem je prišlo do očitanega onesnaženja. Tehtnica se je torej prevesila na toženkino stran ter tožnik zaradi očitanega dolgotrajnega poseganja v okolje, njegove odločenosti pri tem ravnanju in teže kaznivega dejanja v tem konkretnem primeru nima pravice zahtevati popolne anonimnosti. Škoda, za katero tožnik zatrjuje, da mu je nastala kot posledica objave, ne pretehta škode, ki bi brez prepoznavnega poročanja nastala zaradi izostanka generalne prevencije in zaščite lokalnega okolja. Toženkino prepoznavno poročanje zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bilo protipravno.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00075014
ZDZdr člen 39, 74, 74/1, 77, 77/1. ZPP člen 254.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - zaključek zdravljenja - potrebno varstvo in nadzorstvo - ogrožanje življenja in zdravja - samomorilnost - prostorska zasedenost - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - dokazovanje z izvedencem - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci
Ugotovljena potencialna samomorilnost, ki je v vzročni zvezi z ugotovljeno duševno motnjo, predstavlja veliko nevarnost ponovnega avtoagresivnega ogrožanja, ki glede na naravo ugotovljene duševne bolezni predstavlja konkretno in realno ogrožanje zdravja in življenja nasprotnega udeleženca.
postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - posebni nadzor
Ni izpodbijana ugotovitev, da je pri zadržanem prisotna huda psihična motnja, to je bipolarna afektivna motnja. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke ugotovilo, da gre trenutno pri zadržanem za najhujšo obliko te motnje, to je hitro krožno obliko, ko ima zadržani na leto več kot štiri faze svojih bolezenskih nihanj. Kot je obrazložila izvedenka, je v osnovi bipolarna motnja psihična motnja z depresivnimi in maničnimi fazami razpoloženja, pri čemer se ob teh spremembah razpoloženja pojavljajo tudi psihotične vsebine, ki so skladne s fazo razpoloženja - torej manične, hiperaktivne, veličavske ali pa depresivne hipohondrične in nihilistične. Pri običajni obliki bipolarne motnje bi posameznim fazam sledila daljša obdobja stabilnosti, ko bi se moralo pri pacientu funkcioniranje ponovno vzpostaviti v normalni obliki, pri zadržanem pa tega ni. Izvedenka je mnenje podala na podlagi dokumentacije v spisu in izpovedbe zadržanega, da se mu je v zadnjem letu pojavilo tudi do dvanajst depresivnih epizod in da se epizode lahko preklopijo v trenutku ter da ga depresivne epizode popolnoma ohromijo.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00075657
ZDZdr člen 12, 74, 74/1, 74/1-6, 75, 75/1, 79. URS člen 21.
socialno varstvo - poseg v ustavno varovane pravice - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - izvedenec psihiatrične stroke - prostorska stiska - poseg v pravice drugih varovancev zavoda - kolizija ustavno varovanih pravic - sprejem na zdravljenje brez privolitve - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve
Sodišče prve stopnje je zaradi ugotavljanja primernega obravnavanja nasprotnega udeleženca v postopek pritegnilo izvedenko psihiatrične stroke, ki je potrdila primernost namestitve nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ in izpolnjevanje pogojev za takšno namestitev z medicinskega vidika. Seveda se lahko postavijo pomisleki o etičnosti posega, a namestitev nasprotnega udeleženca v varovani oddelek temelji na zakonu in ustavi. Zaradi zagotavljanja ustavnih pravic na eni strani oseb, ki izpolnjujejo pogoje za namestitev v varovane oddelke, na drugi strani pa tam že nameščenih oseb, se je v sodni praksi uveljavil začasen način izvršitve sprejema v varovani oddelek SVZ, da se osebo vrne v najbolj podoben položaj, kot je bil pred izdajo sklepa. To pa je, da se jo začasno, do sprostitve prostega mesta na varovanem oddelku SVZ, namesti tja, kjer je bila pred tem.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - bipolarna afektivna motnja
Sodišče prve stopnje ni imelo razloge za dvom o verodostojnosti izpovedbe zadržankine mame, da je zadržana že večkrat imela podobno fazo manije in da je potek bolezni podoben kot sedaj in takrat si je vedno povzročila večjo premoženjsko škodo.
Kot je izpovedala mama, trenutno traja najdaljše obdobje manije pri njej in spet je zapravila celotno premoženje družine - približno 10.000 EUR s kartice, kar je celoletni prihodek njenega moža; v celoti zapravi tudi svoje dohodke in je trenutno brez denarja.
povrnitev nepremoženjske škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje nasilja v družini - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - modifikacija tožbenega zahtevka - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - obseg nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - okoliščine konkretnega primera - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
V sodni praksi je zavzeto in potrjeno stališče, da lahko sodišče v izjemnih primerih, kadar se oblike škode iz 179. člena OZ vzajemno pogojujejo in prepletajo tako, da jih ni mogoče ločevati, prisodi enotna odškodnina za vse posledice posega v oškodovančevo celovitost. To velja predvsem takrat, ko nepremoženjske škode ni mogoče cepiti na posamezne vzroke in vidike ter manifestacije oškodovančevega trpljenja. Ob enotni odškodnini se le v izjemoma - v posebnih primerih - prizna še ločena odškodnina za ostale oblike nepremoženjske škode iz 179. člena OZ, če se pojavljajo v posebej izraziti obliki in s tem prerastejo v samostojno obliko škode. Pristop k enotni škodi se je uveljavil zlasti pri obliki odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Praviloma je edini mogoč in skladen z generalno klavzulo 35. člena Ustave RS. Ta ponazarja najbolj tipične primere osebnostnih pravic: nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti ter varstvo zasebnosti. Hkrati zagotavlja tudi nedotakljivost "osebnostnih pravic". Tudi OZ sledi Ustavi. V prvem odstavku 179. člena, na primer, daje zaščito "osebnostni pravici", čeprav posebej poudarja še kršitev nekaterih posameznih osebnostnih pravic.
Posegi v osebnostne pravice, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja nasilja v družini, so že v zakonski normi medsebojno tako prepleteni in pogojeni, da jih ni mogoče ločeno obravnavati. Odškodninskega tožbenega zahtevka zato ni treba specificirati za poseg v vsako od varovanih osebnostnih pravic. Zadošča zahtevek za enotno odškodnino za duševne bolečine, za vse obravnavanega posege v posamezne osebnostne pravice oškodovanca. Vsi posegi skupaj praviloma oškodovancu povzročijo kompleksne posledice v obliki duševnega trpljenja, lahko tudi v obliki težav s telesnim zdravjem. Zato škode ni mogoče obravnavati po posameznih postavkah in za poseg v vsako osebnostno pravico posebej, pač pa tako, kot se je škoda dejansko manifestirala - enotno in hkrati ter temu ustrezno postaviti tudi zahtevek za enotno odškodnino.
MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00075256
URS člen 15, 15/3, 34, 35, 38, 39. OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZKP člen 22.
poročanje o kaznivem dejanju - sum storitve kaznivega dejanja - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - svoboda novinarskega izražanja - pravica do zasebnosti - ustavna pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - kršitev osebnostnih pravic - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - objava v medijih - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Sodišče prve stopnje je dejstvo, da obtožnica v času objave zgoraj navedenih člankov še ni bila pravnomočna, upoštevalo, ko je tehtalo med posegom v osebnostne pravice tožeče stranke ter posegom v pravico do svobode izražanje in v povezavi z njo do pravice javnosti do obveščenosti. Ker se zavrnjeni del predlagane začasne odredbe nanaša na prepoved objavljanja podatkov in fotografij tožeče stranke za vnaprej, ko je obtožnica že postala pravnomočna in je utemeljenost suma storitve očitanih kaznivih dejanj izkazana, pa je navedeno dejstvo utemeljeno upoštevalo kot relevantno za presojo sorazmernosti posega v ustavne pravice tožeče stranke iz 34., 35. in 38. člena Ustave.
Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je prepoved objave podatkov in fotografij, na katero meri predlagana začasna odredba v zavrnilnem delu, tudi sicer preobsežna, in bi zato predstavljala prevelik poseg v pravico tožene stranke do svobode izražanja.
Nasprotna udeleženka glede na trenutno zdravstveno stanje ne more ogrožati svojega zdravja ali življenja, ali življenja in zdravja drugih, in ni tudi nevarnosti, da bi sebi ali drugim povzročila večjo materialno škodo.
Pripomb, da utegne biti nasprotna udeleženka zaradi petja in glasnosti ogrožena s strani drugih sostanovalcev, ni mogoče mimo ustaljene sodne prakse razširjati na tiste primere, ko osebe zaradi lastne nadležnosti drugim predstavljajo tveganje za napad. V kolikor bi zaradi petja nasprotne udeleženke na negovalnem oddelku prišlo do napada drugih oskrbovancev nanjo, to namreč kaže na nevarnost konkretnega napadalca za ogrožanje drugih in ne na nevarnost nasprotne udeleženke ogrožati samo sebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00069614
ZIZ člen 53, 55, 239, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. OZ člen 134, 134/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 15, 15/3, 15/5, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10, 10/2.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nedenarna terjatev - poseg v osebnostne pravice po tisku - pravica do zasebnega in družinskega življenja - pravica do svobode izražanja medijev - kolizija osebnostnih pravic in svobode izražanja - poseg v osebnostne pravice posameznika - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave - načelo sorazmernosti - praktična konkordanca - javni interes - legitimen cilj - kontekst objave - relativna javna oseba - dobra vera
Ugovorni postopek je namenjen zagotovitvi kontradiktornosti postopka v smislu soočenja stališč obeh strank in v tem okviru kritični ponovni presoji pravilnosti izdanega sklepa o zavarovanju, ki ga sodišče zaradi spoštovanja načela hitrosti postopka in zaradi elementa presenečenja prvotno izda zgolj na podlagi navedb upnika.
Upnica je izdajo regulacijske začasne odredbe predlagala v zavarovanje svoje nedenarne terjatve iz naslova prepovedi poseganja v osebnostne pravice oziroma v pravico do nedotakljivosti človekove osebnosti ter osebnega in družinskega življenja.
Pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic ni neomejena in je poseg dopusten, kadar so podani nujni, prisiljujoči razlogi, ki so v konkretnem javnem interesu v ožjem smislu.
Upnica se v spornem prispevku omenja le postransko, kot nepremičninska posrednica in zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine (in ne kot zunajzakonska partnerka D. D. in kot stanovalka objavljene nepremičnine), medtem ko se ob presoji konteksta celotne objave izkaže, da je fokus objave na D. D. Slednji je s svojim nastopanjem v javnosti pridobil status relativne javne osebe, ki je z izpostavljanjem v politično naravnanih temah in s prošnjami za donacije sprožila poizvedovanje novinarjev o svojem premoženjskem stanju in razpravo splošnega družbenega pomena v javnem interesu. V tem okviru razprava o nepremičnini oziroma o njenem lastništvu ne more predstavljati nedopustnega posega v upničino zasebnost, saj ne razkriva globoko intimnih in zaupnih podrobnosti iz njenega osebnega življenja, temveč le medsebojno povezanost upnice kot nepremičninske posrednice in D. D., za katerega je v članku zatrjevano, da je kupil nepremičnino. Glede na to, da je v objavi jasno naveden vir informacij in da naj bi novinarji tudi osebno preverili nakup oziroma lastništvo nepremičnine pri upnici (česar upnica ne izpodbija), dolžniku ni mogoče očitati, da je bila presežena svoboda izražanja in novinarske etike, s poročanjem pa je bil zasledovan ustavno dopusten namen obveščanja javnosti o informacijah v javnem interesu. Pritrditi je zato sodišču prve stopnje, da glede na test sorazmernosti pravica javnosti oziroma pravica do (medijske) svobode govora v konkretnem primeru prevlada nad pravico upnice do nedotakljivost zasebne sfere, in to kljub temu, da je upnica zasebnica, ki pred tem ni z ničemer vzbujala zanimanja javnosti in se javnosti ni izpostavljala. Kot je bilo že pojasnjeno zgoraj, namreč ta pravica ni absolutna in neomejena.
sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno
Sprememba osebnega imena otroka tako, da je vrstni red v korist mladoletnega otroka, saj bo tako tudi navzven lažja prepoznava, kateri je priimek očeta in kateri priimek matere, oziroma ne bo prihajalo do zamenjav glede priimka očeta in priimka matere.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00069057
OZ člen 171, 171/1, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 158, 158/1, 161, 161/1, 161/4, 163, 163/7, 325, 325/1, 327, 327/3.
poseg v pravico do zasebnosti - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - absolutno javna oseba - relativno javna oseba - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - nepopoln izrek o stroških - dopolnilni sklep o pravdnih stroških
Tožnica kot občinska svetnica, sodnica porotnica oziroma kandidatka za direktorico doma starejših občanov ni bila absolutna javna oseba. Posameznikova zasebnost je najstrožje varovana in za poseg vanjo mora obstajati tako močan javni interes, da prepričljivo prevlada. Interesa javnosti za seznanitev s posredovanimi oziroma objavljenimi odločbami ni bilo, saj njihova vsebina ni v ničemer povezana s tožničinim opravljanjem navedenih funkcij.
Ni res, da je poseg v čast in dobro ime možen zgolj z izjavo o neresničnih dejstvih. Ločiti je treba med objavo dejstev, ki lahko škodujejo dobremu imenu, in objavo mnenja, ki vsebuje (žaljive) vrednostne sodbe. Pri slednjih po naravi stvari ni mogoče zahtevati, da bi bile podvržene dokazovanju resničnosti. Drugače kot pri dejstvih bo pri presoji mnenj in vrednostnih sodb protipravnost izključena, če posameznik pri njihovi podaji ni imel zaničevalnega namena. Pri tem morajo tudi mnenja imeti vsaj nekaj podlage v dejstvih, da jih je mogoče šteti kot upravičene kritike. Nedopustne so žaljive ocene, za katere ni več mogoče reči, da so usmerjene v predmet javne razprave, ampak predstavljajo diskvalifikacijo, ponižanje osebe. Toženec je poslane odločbe opremil z dopisi, v katerih je izrazil svoje mnenje oziroma vrednostne sodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je imel pri tem zaničevalni, oškodovalni namen. Ne v postopku pred sodiščem prve stopnje ne zdaj v pritožbi ni navedel dejstev, zaradi katerih bi bilo njegova mnenja mogoče šteti kot upravičene kritike.
Le izjemoma je mogoče kot relevanten prispevek k nastanku škode opredeliti tudi oškodovančevo ravnanje, ki časovno ne sovpada s škodnim ravnanjem povzročitelja škode.
Odškodnina za nepremoženjsko škodo se praviloma prisodi za vsako obliko nepremoženjske škode posebej, izjemoma pa kot enotna odškodnina za celotno nepremoženjsko škodo. To bo predvsem takrat, ko nepremoženjske škode ni mogoče cepiti na posamezne vzroke in vidike ter manifestacije oškodovančevega trpljenja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00068975
OZ člen 134, 178, 179/1. URS člen 15, 15/3, 34, 35, 39. ZPP člen 154, 154/2, 163, 163/4, 181, 286, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2-14, 339/2-15, 353, 354, 354/1, 355, 355/1.
kršitev osebnostnih pravic v tisku - protipravnost izjav - poseg v čast in dobro ime - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Žaljiva vrednostna sodba, ki temelji na napačno predstavljenih dejstvih, nedopustno posega v pravico tožnika do časti in dobrega imena. Osrednje sporočilo spornega članka, da je tožnik renegat, namreč nima podlage v dejstvih, kar kaže na zaničevalen namen prvega toženca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedbe prvega toženca prekomerno posegajo v tožnikovo pravico do dobrega imena in časti, saj gre pri navedbah za vrednostno sodbo brez ustrezne zadostne dejstvene podlage, v ospredju pa je zaničevalen namen, ki brez dvoma krni ugled tožnika.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00069078
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-2. URS člen 19, 19/2, 35, 51, 51/3.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - odpust z zdravljenja - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - odvisnost od drog - odvisnost od alkohola - zmožnost presoje realnosti - psihiatrično izvedensko mnenje - poseg v pravico do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja
V drugi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr zahtevan pogoj ni izpolnjen. Udeleženec namreč nima duševne motnje, ki bi imela za posledico hudo motnjo presoje realnosti in sposobnost obvladovati svoja ravnanja. Ima sicer težave z odvisnostjo, a je njegov stik z realnostjo povsem ohranjen, sposoben pa je tudi obvladovati svoja ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00066948
URS člen 15, 15/3, 35, 39. OZ člen 179. ZPP člen 286b, 286b/1, 325.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost novinarja - objava članka - dolžna skrbnost novinarja - preveritev informacije pred objavo - kodeks novinarske etike - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - varstvo časti in dobrega imena - svoboda izražanja - kolizija ustavnih pravic - kolizija osebnostnih pravic in svobode izražanja - merila ESČP - vrednostna sodba - negativna ocena - medijsko pravo - trditveno in dokazno breme - pravočasno uveljavljanje kršitev - zavrnitev tožbenega zahtevka - dopolnilna sodba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - pomanjkljiv izrek sodbe sodišča prve stopnje - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe - domneva umika tožbe
Ni dvoma, da novinar pred objavo spornega članka tožnici ni dal možnosti, da se brani oziroma pri njej ni preverjal informacij, ki so bile v članku C. o njej objavljene. Vendar pa se pritožbeno sodišče ne more strinjati s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za tako absolutno predpostavko odgovornega novinarstva, da v takem primeru sploh ni pomembno, ali so objavljena dejstva resnična ali ne. Meni tudi, da so okoliščine primera v zadevi VSRS II Ips 190/2016 z dne 25. 5. 2017, v kateri je sodišče prve stopnje našlo oporo za to stališče, neprimerljive z obravnavano zadevo.
Ena od relevantnih okoliščin za presojo, ali novinarju (pri povzemanju drugega vira) ni treba preveriti resničnosti objavljenih informacij, je med drugim tudi, v kolikšni meri lahko medij uporabljeni vir šteje za zanesljiv vir o posredovani informaciji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00067198
OZ člen 134, 134/1, 178, 179, 179/1.
odškodnina zaradi razžalitve časti in dobrega imena - objektivno žaljiva izjava - presoja žaljivosti - kontekst objave - preklic izjave - konkretiziranost navedb - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Trditev, da neka oseba prejema slovensko pokojnino, sama po sebi res nima nikakršne vrednostne dimenzije, drugače pa je, če je postavljena v kontekst, iz katerega jasno in nedvoumno izhaja, da jo prejema oseba, ki je ne bi smela, in sicer zaradi svojega zavržnega ravnanja.
Sodišče ni dolžno stranke pozivati h konkretizaciji presplošnih navedb, če je to storila že nasprotna stranka; poleg tega gre za dobro znane in uveljavljene koncepte - za denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo ne zadošča zgolj objektivni poseg v osebnostno pravico, ugotovljeno mora biti konkretno trpljenje oškodovanca, ker je odškodnina za nepremoženjsko škodo v našem sistemu satisfakcija (tolažba, zadoščenje).
pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna motnja - nasilno obnašanje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - omejitev svobode
Da se nasprotni udeleženec dejanj spominja in jih obžaluje, v izkazanih okoliščinah primera na pravilnost presoje ne vpliva. Dejstvo je, da je bil do drugih agresiven že večkrat. Zakaj je prišlo do tako močnega stresa, da je odreagiral agresivno (bolezen mame in očeta, razhod z dekletom, ipd.), ne jemlje pomena dejstvu, da odreagira tako, da ogroža druge.
Točna diagnoza niti ni bistvena za presojo. Odločilno je, da ima po ugotovitvah izvedenca nasprotni udeleženec zaradi neke duševne motnje, hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSC00066598
ZDZdr člen 39, 39/1-1, 53 do 68. URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 353, 365, 365-2.
pridržanje osebe v psihiatrični bolnici - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - vožnja pod vplivom mamil - ogrožanje zdravja in premoženja
Ob pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da zadržani svojih psihiatričnih težav ne prepozna, da do svojega stanja ni kritičen in obstoja in vpliva duševne motnje na svoje vedenje in funkcioniranje ni sposoben dojeti in posledično tudi ne potrebe po zdravljenju duševne motnje, je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo, da je odveč pričakovati, da bo zadržani v takšnem stanju prostovoljno sodeloval v kateri od blažjih oblik zdravljenja.