Predpostavke za vložitev nasprotne tožbe so v 189. členu ZPP določene alternativno in je nasprotno tožbo mogoče vložiti, če je izpolnjena ena izmed njih. Toženec lahko svojo terjatev pobota ali jo vtožuje z nasprotno tožbo. Do pobota bo potem prišlo šele v izvršbi. V predmetni zadevi bi se terjatev tožeče stranke in nasprotna terjatev tožene stranke eventualno ne smele pobotali, če bi obveljalo določilo iz 7.2. točke Splošnih pogojev poslovanja v mednarodnem cestnem tovornem prometu. Tam je namreč določeno, da kakršnokoli pobotanje med voznino in možnim dolgovanjem prevoznika ni dovoljeno.
Zakon o pravdnem postopku pozna v primeru umika tožbe, v zvezi s plačilom pravdnih stroškov, samo eno izjemo; če tožnik umakne tožbo takoj, ko toženec izpolni zahtevek, plača pravdne stroške toženec. Razen tega izjemnega primera pa velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki tudi vse pravdne stroške. 26. člen Ustave Republike Slovenije določa, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe, ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom stori oseba ali organ, ki tako službo opravlja - izraža načelo, da naša država sprejema odškodninsko odgovornost tudi zaradi morebitnega sodnikovega protipravnega ravnanja v procesu sojenja. Pri presoji nepravilnega in nezakonitega dela sodnika je treba izhajati iz pravil stroke, tj. pravil za opravljanje sodniške službe.
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbo kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 4. točko 39. člena ZKP, ker je na glavni obravnavi sodeloval sodnik, ki je bil pred tem še kot odvetnik, postavljen obdolžencu za zagovornika po uradni dolžnosti v času trajanja dveh let.
Če oškodovanec povzroči prometno nesrečo, pa ga toženec zato fizično napade in poškoduje, tožniku ni mogoče očitati soodgovornosti. Verbalno izzivanje oškodovanca tudi nima za posledico oškodovančeve soodgovornosti.
ZTLR člen 16, 16. ZNP člen 118, 119, 122, 118, 119, 122.
postopek za delitev stvari - solastniki kot nujni sosporniki
Pri delitvi stvari so vsi solastniki nujni sosporniki, zato morajo vsi sodelovati v postopku. Nujno sosporništvo solastnikov izhaja iz 4. odst. 16. čl. ZTLR in iz členov 118, 119 in 122 ZNP.
neutemeljena ali neupravičena začasna odredba - povrnitev škode dolžniku
Pravico do povračila škode, ki je bila prizadejana z začasno odredbo, za katero je bilo ugotovljeno, da je bila neutemeljena, ali je upnik ni opravičil in katere obstoj in višino ugotovi sodišče s sklepom na podlagi 5. in 6. odst. 260. čl. ZIP, ima po 1. odst. 274. čl. ZIP zgolj dolžnik, ne pa tudi kdorkoli drugi, ki bi mu s tako začasno odredbo bila povzročena škoda.
obligacijsko pravo - civilno procesno pravo - stvarno pravo
VSL41369
ZTLR člen 31, 31/1, 37, 37/1, 31, 31/1, 37, 37/1. ZPP (1977) člen 326, 326/1, 328, 328/1, 326, 326/1, 328, 328/1. ZOR člen 12, 85, 85/1, 95, 95/1, 12, 85, 85/1, 95, 95/1.
prodaja avtomobila - pooblaščeni prodajalec - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - varstvo lastninske pravice
Proti tožencu je prodajalec avtomobila nastopal kot pooblaščenec tožeče stranke. Razmerje med tožnikom in prodajalcem toženca ne zadeva. Dajatvena sodba ne more nadomestiti listine.
Če stranka spremeni prebivališče, mora to sporočiti odvetniku. Odvetnik namreč ne more vedeti za novo strankino prebivališče, če ga o tem sama ne obvesti. Gre za okoliščino, ki spada v njeno sfero in opustitev v tej sferi predstavlja zato kršitev njene sodelovalne dolžnosti.
rok za ugovor - vrnitev v prejšnje stanje - priporočena pošiljka
Če je pritožnik iz nevednosti oddal zadnji dan pritožbenega roka ugovor z navadno in ne s priporočeno pošiljko, ki bi prispela, po določilu 2.odst. 113. člena ZPP, pravočasno, je to šteti kot malomarnost, še zlasti če tako ravna direktor pravne osebe, ki se udeležuje pravnega prometa.
ZIP člen 51, 51/1, 52, 53, 54, 251, 51, 51/1, 52, 53, 54, 251.
ugovor - rok - ugovor po izteku roka
Če v ugovoru po izteku roka uveljavlja dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev, mora sodišče upoštevati tudi ugovor, vložen po izteku 8-dnevnega roka - 1.odst. 51.člena ZIP.
pritožba zoper sklep o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - rok
Po določilu 122. člena ZPP je zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, dovoljena pritožba le, če se s pritožbo uveljavlja kršitev 119. člena ZPP (zamujen rok za predlog ali zamujen narok), ali rokov iz 2. in 3. odstavka 118. člena ZPP (subjektivni in objektivni rok).
ZPP (1977) člen 331a, 354, 354/2-11, 331a, 354, 354/2-11.
sodba na podlagi odpovedi - preklic odpovedi tožbenemu zahtevku
Glede na določilo 5. odstavka 331.a člena ZPP lahko tožnik prekliče odpoved tožbenemu zahtevku do izdaje sodbe. Sodba na podlagi odpovedi ni možna o že razsojeni stvari.
Taksni zavezanec ni predložil v 15 dnevnem roku potrdila o plačilu takse in je zato dolžan 10%-no kazensko takso iz 4.odst.29. člena zakona o sodnih taksah, vendar le-te sodišče ne bo izterjalo, ker je izterjava po 2. odst.9. člena ZST zastarala.
izvršba na premičnine - predmeti, izvzeti iz izvršbe - predmeti, nujni za obrtno dejavnost - odlog izvršbe - posebno upravičeni razlogi
Če ima dolžnik več tovornih in osebnih vozil in mu je zarubljen le en osebni avto, ki ne spada med osnovna sredstva, niso kršena pravila o izvzetosti predmetov v zvezi z obrtno dejavnostjo.
V takem primeru tudi niso podani posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe po čl. 63/2 ZIP.
dvostranska pogodba - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve - prodaja - odgovornost za stvarne napake
Sodišče ne more naložiti eni stranki izpolnitev vzajemne obveznosti, če druga stranka ne pokaže pripravljenosti izpolniti svojo obveznost. Prodani avto ima stvarno napako, če je bil prodan neregistriran z izrecnim dogovorom, da bo prodajalec poskrbel za uspešno registracijo. Zaradi take stvarne napake ima kupec pravico znižati kupnino.
Tožeča stranka mora v primeru, ko prejme izpolnitev zahtevka istega dne kot sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, umakniti tožbo pred iztekom 8-dnevnega roka za vložitev ugovora, s čemer bi preprečila stroške ugovornega (in morebitnega nadaljnjega pravdnega) postopka. Samo v takem primeru bi bilo možno šteti, da je tožbo umaknila takoj po prejemu izpolnitve (pri čemer bi bilo nepomembno, kdaj bi tožeča stranka vložila ugovor) in ji zato ni treba toženi stranki povrniti pravdnih stroškov za vložitev ugovora.
ZPP (1977) člen 230, 230/1, 230/3, 230, 230/1, 230/3. ZSReg člen 28, 28/1, 29, 29/4, 29/4, 28, 28/1, 29.
predlog za vpis v sodni register - predhodni preizkus predloga za vpis - dokaz o plačilu sodne takse - javna listina
Ker pri dokazu o plačilu sodne takse ne gre za listino, s katero bi predlagateljica izkazovala utemeljenost vpisa oz. nastanek pravno pomembnega dejstva ali pravnega razmerja, glede katerega je zahtevala vpis v sodni register, ji tega dokaza ni potrebno predložiti v izvirniku oz. overjenem prepisu.
Listina, ki jo je v predpisani obliki (kot "razčlenitev prometa denarnih sredstev v breme računa (predlagateljice) na določen dan") v mejah svoje pristojnosti izdala Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, Podružnica Ljubljana, dokazuje (dokler ne bo morebiti dokazano nasprotno), da je predlagateljica s svojega računa na račun sodnih taks Republike Slovenije prenesla znesek, ki je naveden v razčlenitvi prometa denarnih sredstev in ki izhaja iz sporočila o obremenitvi.
"Razčlenitev prometa denarnih sredstev v breme računa" ima dokazno moč javne listine.
Postopek prisilne poravnave v stečaju vodi - stečajni senat in se stečajni postopek zaključi šele s potrjeno prisilno poravnavo. Torej so udeleženci v postopku prisilne poravnave v stečaju poleg stečajnega dolžnika še upniki, ki so s pravočasno prijavo na oklic o začetku stečajnega postopka postali stečajni upniki.
Sodišče mora po določilu 83.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka, sicer je tudi pravnomočna sodna odločba neizvršljiva. Asignacija je kot pravno dejanje izpodbojna šele, ko asignat izpolni nakazilo asignatarju. Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj v spisu ni dokazila o izpolnjeni asignaciji. Tega tudi ne more nadomestiti okoliščina, da tožena stranka v stečajnem postopku ni priglasila terjatve.