Ob dejstvu, da je toženec zvečer kritičnega dne načrtovano, nenadno in brutalno napadel tožnico ter jo pri tem telesno poškodoval, zaradi česar je bil tudi obsojen storitve kaznivega dejanja po členu 54/2 KZ SRS (povzročitev lahke telesne poškodbe z nevarnim sredstvom), tožničinega agresivnega popoldanskega obnašanja, pa čeprav ga je prvostopno sodišče opredelilo kot povod za večerni dogodek ter njenih ugotovljenih večletnih izzivanj toženca, nikakor ni mogoče krivdno enačiti, kot predlaga pritožnik, ker so njuna dejanja tako po teži kot načinu storitve in samih posledicah neprimerljiva.
Trditve, da je dolžnik brez premoženja, da je zaposlen pri očetu in bi lahko svoje delovno razmerje prikril ali prilagodil svojim interesom in da je odklonil plačilo računa, ne izkazujejo verjetnega obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ne samo da te trditve niso podprte z dokazi, so tudi neustrezne. Za zavarovanje denarne terjatve mora upnik namreč izkazati dolžnikovo odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugo razpolaganje z lastnim premoženjem.
pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost za uveljavitev terjatve
Dejstvo, da je eden izmed zakoncev hazarder ter da je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik stanovanja, ki predstavlja skupno premoženje, predstavlja nevarnost, da bo delitev skupnega premoženja onemogočena oziroma na škodo drugega zakonca.
Obveznost tožene stranke, da plača obratovalne stroške, ni prenehala, čeprav se tožeča stranka ni odzvala na njen dopis s prošnjo za njihovo obrazložitev.
ZPP člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZOR člen 399, 399/3, 399, 399/3.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zamudne obresti - valutna klavzula - tolarska protivrednost
Tožena stranka v postopku pred sodičem prve stopnje ni podala konkretnega dokaznega predloga, torej navedla, katere priče naj bi sodišče zaslišalo. Kot dokaz je namreč predlagala zaslišanje strank in "po potrebi zaslišanje priče". Konkretnega dokaznega predloga ne podaja niti v pritožbi, čeprav ima pravico do predlaganja novih dokazov celo v pritožbi (1. odst. 352. čl. ZPP/77). Zgolj takšna pavšalna graja ugotovljenega dejanskega stanja brez predlaganih konkretnih dokazov ne more biti utemeljena. Za obveznosti, izražene v tuji valuti, se ne uporablja Zakon o obrestni meri zamudnih obresti, obrestnih mer za obresti na te obveznosti pa tudi ne določa noben predpis. Pravno praznino glede tega je treba zapolniti z analogijo s predpisi, ki veljajo za pogodbeno obrestno mero (3. odst. 399. čl. ZOR, prim. pravno mnenje občna seja VSS, Poročilo VSS 1/93).
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da predlagajoči stranki nimajo druge poti, kot tiste, kot jo predlagajo je pritožba neutemeljena. Sodišče prve stopnje pa je spregledalo, da mora po 3. odst. 145. čl. ZNP določiti poleg odškodnine tudi zakonite zamudne obresti od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila.
Brušenje ulitkov, ki povzroča kljub zaščitni opremi ožuljenost, odletavanje kovinskih opilkov pri brušenju ter zaradi potreb delovnega procesa "slepo" jemanje ulitkov iz zaboja, v svoji celoti predstavlja za zdravje delavcev nevarno delo in je mogoče takšno dejavnost opredeliti kot nevarno dejavnost.
Sodišče prve stopnje, ki je namesto zahtevanega plačila tolarskega zneska z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti, tožniku prisodilo protivrednost DEM z obrestmi kot za vpogledne hranilne vloge v tej valuti, je tožbeni zahtevek prekoračilo. Pritožbeno sodišče je prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je ugodilo postavljenemu tožbenemu zahtevku.
Ker je zapustnikova vdova zatrjevala, da je del nepremičnin iz sklepa o dedovanju bilo pridobljenih med trajanjem zakonske zveze, zapustnikova hči pa je zatrjevala, da je z vlaganji v hišo, v kateri je stanovala in s soglasjem zapustnika pridobila stvarno pravni delež, gre za spor o dejstvih, ki terjajo prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.
En izmed pogojev, da sodišče lahko dovoli poleg že dovoljenih sredstev oz. predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih v pomenu določbe tretjega odstavka 34. člena ZIZ, je tudi ta, da že dovoljena izvršba na določena sredstva oz. predmete ne zadošča za poplačilo terjatve. To izhaja iz določbe drugega odstavka 34. člena ZIZ.
Ker je tožena stranka zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine, tožeča stranka pa ni dokazala, da bi med njima obstajal dogovor o solastništvu po enakih delih, ki bi ga prekrivala kupoprodajna pogodba, sklenjena med toženo stranko kot kupcem in prodajalcem, je zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna priznati solastništvo na nepremičnini in mu izdati ustrezno listino, sposobno za vpis v zemljiško knjigo neutemeljen.
Tožnikovo ravnanje je pravilno opredeljeno kot posest stvarne služnosti, saj je 4 leta uporabljal pot preko zemljišča tožencev in v tem času toženca do motilnega dejanja (postavitve kombija na pot) nista resno nasprotovala tožnikovi uporabi poti.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 169, 169/2, 168, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
Potem ko je tožnik predložil zahtevana dokazila po 2. odst. 169. čl. ZPP, se pokaže, da že znesek sodne takse za tožbo (300.000,00 SIT) presega povprečni mesečni znesek prihodkov tožnika in njegove žene, ob tem, da je potrebno s temi prihodki preživljati štiri družinske člane.
ZPP (1977) člen 116, 116/1, 116/2, 116, 116/1, 116/2.
preložitev naroka - opravičljiv razlog - predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo
Odsotnost zakonitega zastopnika stranke na dan obravnave sam po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Sodišče je dolžno stranke obvestiti le, če je predlogu za preložitev obravnave ugodeno.
Medved je zver, katere ravnanje je nepredvidljivo in nevarno. To je jasno slehernemu razsodnemu človeku. Oškodovanec, ki z roko seže v doseg medveda, ravna torej malomarno in je delno kriv za nastalo škodo.
vrnitev podržavljenega premoženja - rok za izvršitev odločbe - obveznice Slovenskega odškodninskega sklada
Ko sodišče odloči, da gre upravičencu odškodnina za odvzeta zemljišča v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, mora ob tem določiti tudi rok za izvršitev odločbe, to je za izročitev obveznic prevzemniku obveznic.
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude. Dolžnik jih je dolžan plačati od dneva izdaje sklepa o izvršbi, s katerim je sodišče prve stopnje določilo obveznost povrnitve izvršilnih stroškov in njihovo višino. Paricijski rok ali rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (iz 3. odst. 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ki je bil prekinjen z vložitvijo pritožbe dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, pa ne odlaga zapadlosti, temveč le spolnitev dolžnikove obveznosti. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na spolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.