Ker je zapustnikova vdova zatrjevala, da je del nepremičnin iz sklepa o dedovanju bilo pridobljenih med trajanjem zakonske zveze, zapustnikova hči pa je zatrjevala, da je z vlaganji v hišo, v kateri je stanovala in s soglasjem zapustnika pridobila stvarno pravni delež, gre za spor o dejstvih, ki terjajo prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da predlagajoči stranki nimajo druge poti, kot tiste, kot jo predlagajo je pritožba neutemeljena. Sodišče prve stopnje pa je spregledalo, da mora po 3. odst. 145. čl. ZNP določiti poleg odškodnine tudi zakonite zamudne obresti od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila.
Brušenje ulitkov, ki povzroča kljub zaščitni opremi ožuljenost, odletavanje kovinskih opilkov pri brušenju ter zaradi potreb delovnega procesa "slepo" jemanje ulitkov iz zaboja, v svoji celoti predstavlja za zdravje delavcev nevarno delo in je mogoče takšno dejavnost opredeliti kot nevarno dejavnost.
ZPP (1977) člen 8, 8. ZOR člen 200, 201, 201/3, 200, 201, 201/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - renta - nova škoda
Izvedenčevo navajanje teoretične možnosti povezave nastopa astme s škodnim dogodkom pomeni verjetnost obstoja vzročne zveze, ki ne zadošča, saj je v pravnem postopku predpisano prepričanje sodišča (8. člen ZPP/77), to je visoka stopnjah skladnosti predstave s stvarnostjo.
postopek v pravdah zaradi motenja posesti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V pravdah zaradi motenja posesti je potrebno ugotoviti dejstvo glede zadnjega posestnega stanja in nastanka motenja. Če sodišče tega ne stori, je dejasnko stanje nepopolno ugotovljeno ter je potrebno sklep že iz tega razloga razveljaviti.
Ob ugotovljeni stopnji krivde (naklep) in predrznosti tožene stranke (ki je kljub opozorilu tožnice še več kot dve leti uporabljala avtorsko delo tožnice), ter ob upoštevanju preventivnega namena civilne kazni (da tožena stranka ne bo ponavljala kršitev in ob vplivanju na druge potencialne kršilce) je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo civilno kazen v maksimalnem znesku (trikratni honorar). Odškodnina za nepremoženjsko škodo: pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic (porušeno psihično ravnotežje pri tožnici, ki se je izrazilo v nespečnosti, nemiru in pogosti razdražljivosti ter zaradi že prej povečane ščitnice poslabšana lokalna simptomatika na vratu z občutkom tiščanja, dušenja in motnjami ob požiranju, vse v trajanju približno enega leta) - odškodnina 700.000,00 SIT.
ZOR člen 112, 112/1, 117, 117/1, 117/1-2, 112, 112/1, 117, 117/1, 117/1-2. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
sodna poravnava - ničnost - razveljavitev
Če je tožbeni zahtevek postavljen na razveljavitev sodne poravnave, sodišče ne more odločati o ničnosti, čeprav tožnik v tožbeni povesti vpleta tudi razloge, ki kažejo na ničnost.
Ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (1. odst. 360 člena ZOR), tak ugovorni razlog pomeni oviro za uveljavitev terjatve z izvršbo (11. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ) in je ugovor zato treba šteti za obrazložen.
Edino dolžnikovo vlogo v spisu, naslovljeno kot "pritožba na T...ov odgovor glede reklamacije" in označeno z opravilno št. te izvršilne zadeve Ig ..., je dolžnik vložil dne 09.02.2000 (tj. po izteku osemdnevnega roka (3. odst. 9. člena ZIZ) od prejema sklepa o izvršbi) in ta (po vsebini) ugovor dolžnika je sodišče prve stopnje "rešilo" - z izpodbijanim sklepom ga je (pravilno) zavrglo kot prepoznega.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je navedel, da terjatev ne obstoji, ker iz njegovega izpiska iz poslovnih knjig do upnika izhaja, da terjatev ne obstoji, tega izpiska pa ni predložil.
ZPP (1977) člen 116, 116/1, 116/2, 116, 116/1, 116/2.
preložitev naroka - opravičljiv razlog - predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo
Odsotnost zakonitega zastopnika stranke na dan obravnave sam po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Sodišče je dolžno stranke obvestiti le, če je predlogu za preložitev obravnave ugodeno.
Naše pravo ne predvidena prisilne skupnosti, saj lahko v skladu s 16. členom Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vsak solastnik ob vsakem času zahteva delitev stvari. Pri tem je omejen le s posebej zavarovanimi interesi drugih.
Trditve, da je dolžnik brez premoženja, da je zaposlen pri očetu in bi lahko svoje delovno razmerje prikril ali prilagodil svojim interesom in da je odklonil plačilo računa, ne izkazujejo verjetnega obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ne samo da te trditve niso podprte z dokazi, so tudi neustrezne. Za zavarovanje denarne terjatve mora upnik namreč izkazati dolžnikovo odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugo razpolaganje z lastnim premoženjem.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dejstva - obrazložitev ugovora
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zatrjuje, da z upnikom ni v nikakršnem poslovnem razmerju ter zato tudi ni podlage za verodostojno listino, sodišče postopa po 62/2 čl. ZIZ.
Kot izhaja iz povratnice, je bila tožeča stranka na narok za glavno obravnavo za dne 8.1.1999 vabljena z vabilom za spor majhne vrednosti, v katerem je bila med drugim opozorjena, da mora do konca glavne obravnave navesti vsa dejstva in dokaze, ker v pritožbi zoper sodbo ni mogoče navajati novih dejstev in dokazov. Vse razpoložljive dokaze bi torej tožeča stranka skladno z navedenim opozorilom morala predlagati že v postopku na prvi stopnji do konca glavne obravnave. S katerimi dokazi v potrditev svojih tožbenih navedb razpolaga, pa ve le stranka sama, ne pa sodišče.