ZPVSR člen 71a, 71a/3. ZSR člen 41, 41/3. ZPP člen 274, 274/1.
ničnost vpisa - rok za vložitev tožbe
Tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa je potrebno vložiti v 30 dneh od dneva kot je vložnik izvedel za razloge ničnosti. Če je vložena kasneje se kot prepozna zavrže. Bistveno je, da je vložnik izvedel za razloge ničnosti, ne pa kdaj so bili posamezni sklepi, na katerih je bila izdana listina v nezakonito izvedenem postopku tudi razveljavljeni.
Ker je bila tožeča stranka s svojim ugovorom zoper sklep o izvršbi uspešna in je bil ta v 2. točki izreka, s katerim je bila dovoljena izvršba, razveljavljen in zadeva odstopljena v pravdni postopek, dolžnica nima več interesa za pritožbo zoper ta sklep, ki jo je zato treba zavreči.
ZIZ člen 254, 254/1, 254, 254/1. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
nepopolna vloga - zavrženje predloga
Ker v danem roku listina ni bila vložena pri sodišču prve stopnje, je to imelo podlago za uporabo procesne sankcije iz 4. odstavka 108. člena ZPP, torej za zavrženje predloga.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - pasivna legitimacija - neutemeljen ugovor
Sprememba firme ne pomeni tudi spremembe pravne osebe. Zato je dolgovane pristojbine po predloženih upravnih odločbah dolžan povrniti dolžnik. Če se dolžnik z vsebino odločb izdanih v upravnem postopku ni strinjal, bi moral to uveljavljati v upravnem postopku. V izvršilnem postopku sodišče odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov le še prisilno izvrši, zato lahko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da predlagajoči stranki nimajo druge poti, kot tiste, kot jo predlagajo je pritožba neutemeljena. Sodišče prve stopnje pa je spregledalo, da mora po 3. odst. 145. čl. ZNP določiti poleg odškodnine tudi zakonite zamudne obresti od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila.
Brušenje ulitkov, ki povzroča kljub zaščitni opremi ožuljenost, odletavanje kovinskih opilkov pri brušenju ter zaradi potreb delovnega procesa "slepo" jemanje ulitkov iz zaboja, v svoji celoti predstavlja za zdravje delavcev nevarno delo in je mogoče takšno dejavnost opredeliti kot nevarno dejavnost.
ZOR člen 31, 31/1, 41, 31, 31/1, 41. ZASP člen 12, 12/1, 13, 19, 12, 12/1, 13, 19.
moralne avtorske pravice - pravica
Ker ni bilo skupnega sodelovanja in ker delo ni nedeljiva celota, toženca nista kršila moralnih avtorskih pravic tožnikov s tem, da sta delo brez njihovega prispevka prenesla v drugo založbo. Založba je izgubila prednostno pravico do sklenitve dodatka k založniški pogodbi, ker ni sprejela pogojev tožencev.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
pravnomočna sodba
Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je obrazložitev sodišča druge stopnje, s katero se je le-to v razveljavitvenem sklepu strinjalo z argumenti sodišča prve stopnje o drugi tožbeni podlagi postala pravnomočna ter v ponovljenem postopku o tej tožbeni podlagi ni več sodilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
Obveznost tožene stranke, da plača obratovalne stroške, ni prenehala, čeprav se tožeča stranka ni odzvala na njen dopis s prošnjo za njihovo obrazložitev.
Ob dejstvu, da je toženec zvečer kritičnega dne načrtovano, nenadno in brutalno napadel tožnico ter jo pri tem telesno poškodoval, zaradi česar je bil tudi obsojen storitve kaznivega dejanja po členu 54/2 KZ SRS (povzročitev lahke telesne poškodbe z nevarnim sredstvom), tožničinega agresivnega popoldanskega obnašanja, pa čeprav ga je prvostopno sodišče opredelilo kot povod za večerni dogodek ter njenih ugotovljenih večletnih izzivanj toženca, nikakor ni mogoče krivdno enačiti, kot predlaga pritožnik, ker so njuna dejanja tako po teži kot načinu storitve in samih posledicah neprimerljiva.
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča sta tožnika glede svojega pravnega položaja nedvomno v negotovosti, ko je obstoječa sodna odločba, s katero toženec v upravnem postopku zatrjuje služnostno pravico takšne narave, da iz nje direktno ne izhaja, ali toženec to pravico ima ali ne, pač pa je potrebno glede tega še posebno dokazovanje. Ravno s sklicevanjem na služnost, za katero sicer zatrjuje, da je ne izvršuje in katere ob pravilnem razumevanju služnostne sodbe tudi nima, kot sam ponovno poudarja v pritožbi, pa v upravnem postopku uspe na prvi stopnji, pri čemer dokazuje dvoličnost svojega ravnanja, s tem pa ustvarja tožnikoma pravno nevarnost in negotovost.
postopek v pravdah zaradi motenja posesti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V pravdah zaradi motenja posesti je potrebno ugotoviti dejstvo glede zadnjega posestnega stanja in nastanka motenja. Če sodišče tega ne stori, je dejasnko stanje nepopolno ugotovljeno ter je potrebno sklep že iz tega razloga razveljaviti.
Tožnikovo ravnanje je pravilno opredeljeno kot posest stvarne služnosti, saj je 4 leta uporabljal pot preko zemljišča tožencev in v tem času toženca do motilnega dejanja (postavitve kombija na pot) nista resno nasprotovala tožnikovi uporabi poti.
Ker sodišče prve stopnje ni opredelilo, ali gre za subjektivno ali objektivno spremembo tožbe, izrek pa se glasi le, da se sprememba tožbe dovoli, je bilo treba izpodbijani sklep ravzeljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
stanovanje - pravica do uporabe stanovanja - višina najemnine
Od opredelitve lastništva stanovanja in položaja, ki ga je imela toženka v njem, je odvisen odgovor na sporno vprašanje višine najemnine, ki bi jo morala plačevati toženka oziroma vprašanje utemeljenosti verzijskega zahtevka, ki predstavlja razliko med neprofitno najmenino, ki jo je toženka plačevala, in profitno najemnino oziroma najemnino, ki bi jo tožnik sicer lahko dosegel z oddajo tega stanovanja. Po določilu spremenjenega 2. odst. 150. čl. SZ neprofitna najemnina ne velja za stanovanja v zasebni lasti, razen za v tem določilu izrecno našteta stanovanja. Neprofitna najemnina za ves čas uporabe stanovanja velja le za stanovanja iz 2. odst. 133. čl. SZ, položaj drugih imetnikov pravice uporabe pa je olajšan tako, da jim razliko do profitne najemnine, ki sicer pripada lastniku stanovanja po preteku roka iz 2. odst. 155. čl. ter 1. odst. 156. čl. SZ, krije zavezanec iz 2. odst. 155. čl. SZ.
postopek za določitev odškodnine - nepravdni postopek - pravdni postopek - ustavitev nepravdnega postopka
Ko niso izpolnjeni zakonski pogoji za obravnavanje predloga za določitev odškodnine v nepravdnem postopku(ZNP),sodišče prve stopnje ne sme zavrniti predloga za določitev odškodnine, ampak mora ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 17. člena ZNP (torej s sklepom ustaviti nepravdni postopek in po njegovi pravnomočnosti postopek nadaljevati po pravilih pravdnega postopka).
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude. Dolžnik jih je dolžan plačati od dneva izdaje sklepa o izvršbi, s katerim je sodišče prve stopnje določilo obveznost povrnitve izvršilnih stroškov in njihovo višino. Paricijski rok ali rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (iz 3. odst. 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ki je bil prekinjen z vložitvijo pritožbe dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, pa ne odlaga zapadlosti, temveč le spolnitev dolžnikove obveznosti. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na spolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.