Najtežja posledica zamude roka je prekluzija. To je nemožnost opraviti posamezno procesno dejanje po preteku roka. Po določilu 2. odstavka 109. člena ZPP za popravo tožbe sodišče tožeči stranki dovoli rok, ki ga določi samo. Ker pa je sodni rok podaljšljiv (2. odstavek 111. člena ZPP), zamuda tega roka sama po sebi ne more imeti za posledico prekluzije. Zato je tožeča stranka, v primeru kadar zamudi s strani sodišča postavljen rok za popravo tožbe, prekludirana le takrat, kadar sodišče po preteku danega roka izda sklep iz 4. odstavka 109. člena ZPP (da se šteje vloga za umaknjeno) vendar še predno tožeča stranka svojo vlogo popravi skladno z navodilom sodišča.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev - nasprotje v izreku sodbe - razlog - premoženjska korist
Sodišče prve stopnje ne more oškodovanke napotiti na pravdo s premoženjskopravnim zahtevkom, če v sodbi ugotovi znesek premoženjske koristi katero naj bi si v njeno škodo pridobila obdolženka.
Če poroštvena pogodba kot kreditni posel s tujino ni bila registrirana pri Banki Slovenije, potem ni začela veljati, ker je bila sklenjena pod odložnim pogojem, da jo bo Banka Slovenije registrirala. Zato taka pogodba ni nična zaradi pomanjkanja v javnem interesu predpisane obličnosti. Če se je eden od porokov pripojil drugemu poroku (oba poroka sta pravni osebi), potem upnik ne more uveljavljati zahtevka iz naslova poroštva dvakrat (enkrat od poroka kot samostojnega poroka, drugič pa kot pravnega naslednika drugega poroka) in je treba glede kasneje uveljavljanega zahtevka tožbo zavreči zaradi litispendence (ali pa že razsojene zadeve, če bi bila prva sodba že pravnomočna).
Ko uveljavlja naročnik prevoza terjatev iz naslova škode na ladijskem tovoru, gre za zahtevek iz naslova kršitve prevozne pogodbe; in ker gre pri tem za terjatev v zvezi z ladjo po 4. točki 3. odst. 877. člena ZPNP, je v zavarovanje le-te mogoče izdati začasno odredbo z zaustavitvijo ladje.
Ker pritožbeni razlog, ki ga tožena stranka uveljavlja ni upošteven, saj z njim konkretno ne napada nobenega od zaključkov sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo le v mejah uradnega preizkusa.
ZDDV člen 21. ZPP člen 155, 383, 383/1, 383/1-3, 155, 383, 383/1, 383/1-3.
pravdni stroški - stroški zastopanja in DDV
Glede na določbo 21. člena Zakona o davku na dodano vrednost je osnova za obračun DDV vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, stvareh ali storitvah), ki ga je ali bo davčni zavezanec prejel od kupca, naročnika ali tretje osebe za opravljen promet blaga oz. storitev, kar pomeni, da so tudi odvetniške storitve podvržene obračunu davka na dodano vrednost. V skladu z določbo 155. člena ZPP se med potrebne stroške za pravdo štejejo tudi stroški, ki jih mora stranka plačati odvetniku za opravljeno odvetniško storitev, ki zajemajo obračunani 19% DDV.
Določba 51. čl. takrat veljavnega ZTVCP, ki ureja promet v križišču, ne pomeni, da mora voznik, ko se približuje križišču avtomatično zmanjšati hitrost, pač pa le glede na konkretne razmere. 2. odst. tega člena narmeč določa, da mora voziti s takšno hitrostjo , da lahko ustavi in pusti mimo vsa vozila, ki imajo v križišču prednost. Za motorista, ki je imel v križišču prednost, ni obstajala nobena takšna okoliščina, zaradi katere bi bil dolžan zmanjšati hitrost, bil je na prednostni cesti, križišče je bilo pregledno, pešcev in drugih vozil ni bilo, zavarovanec tožene stranke je bil tisti, ki je izsiljeval prednost, zato je tožena stranka v celoti odgovorna.
ZOR člen 132, 913, 913/2, 913/4, 132, 913, 913/2, 913/4.
plačilo
Tožena stranka ni zatrjevala, da so bile zavarovalne pogodbe razdrte. Ob sklicevanju na določilo 913. čl. ZOR pa je pritožbeno zatrjevanje, da je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, neutemeljeno, saj se tožbeni zahtevek nanaša na neplačane premije za čas, ko so zavarovalne police veljale in ne na čas po prenehanju veljavnosti le teh.
Kadar pritožba ni obrazložena preizkusi sodišče izpodbijano odločbo le glede kršitev na katere je ob reševanju pritožbe dolžno paziti po uradni dolžnosti.
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL02608
ZVK člen 10, 13, 13/3, 10, 13, 13/3.
zloraba položaja - dejansko stanje
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je zmotna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi tožena stranka poslala M d.d. dopis z dne 29.1.1997 (priloga C 2). Pritožbeno sodišče drugače kot sodišče prve stopnje ugotavlja, da je to listino poslala M d.d. družba I. GmbH s sedežem na Dunaju. Gre namreč za listino, na kateri je podpis B. V. pod zapisom "I. GmbH". Da je ta družba (in ne tožena stranka) pošiljateljica tega dopisa, pa je razvidno tudi iz drugih značilnosti dopisa - napisan je na papirju z relevantnimi podatki o tej družbi in ne morda o toženi stranki. Okoliščina, da je B. V., ki je sporni dopis podpisal, tako direktor I. GmbH kot tudi tožene stranke ne more vplivati na drugačno dokazno oceno. Če bi tej okoliščini pripisali odločilen pomen, bi bili za sporni dopis, iz katerega sledi, da ga je sestavila ena oseba, lahko odškodninsko odgovorni dve (pravni) osebi. To z gledišča splošnih načel odškodninskega prava ne bi bilo sprejemljivo, pa čeprav gre za povezani gospodarski družbi (prim. 1. odst. 462. čl. ZGD in prilogo B 2 - izpisek iz sodnega registra za toženo stranko). Res je sicer, da je M d.d. tožeči stranki poslala dopis, v kateri jo obvešča, da njene ponudbe z dne 17.1.1997 ne more sprejeti, ker naj bi jo predstavnik tožene stranke obvestil, da lahko novo opremo in nove rezervne dele za širitev, prodaja le tožena stranka (priloga A 3). Vendar zgolj na podlagi tega dopisa še ni moč sklepati, da je tožena stranka res posredovala takšno informacijo o sebi. Omenjeni dopis je posredni dokaz, ki zato, ker ni podprt še z drugimi dokazi, sam zase ni prepričljiv.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 120, 120/2, 339, 339/2, 339/2-10, 120, 120/2, 339, 339/2, 339/2-10.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - narok - bistvena kršitev pravil postopka
Ni bilo pogojev, da sodišče prve stopnje ni opravilo naroka na predlog za vrnitev v prejšnje stanje po 2. odst. 120. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZOR člen 1083, 1083/1, 1083/2, 1087, 1083, 1083/1, 1083/2, 1087.
garancija - garancija
Z garancijo se garant zavezuje prejemniku garancije, da bo poravnal obveznost, katere tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila, če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji. Predpisana obličnost garancije ni sama sebi namen. Potrebna je ne le zaradi pretkanosti odločitve garanta, pač pa tudi zaradi jasnosti, za katere obveznosti garant garantira.
obrazložitev ugovora - zavrnitev - predlaganje dokazov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je zatrjeval, da je računu ugovarjal, ko je upnika pozval k odpravi napak ter kot dokaz predlagal svoje zaslišanje (kot stranke); tak ugovor je obrazložen.
postopek v pravdah zaradi motenja posesti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V pravdah zaradi motenja posesti je potrebno ugotoviti dejstvo glede zadnjega posestnega stanja in nastanka motenja. Če sodišče tega ne stori, je dejasnko stanje nepopolno ugotovljeno ter je potrebno sklep že iz tega razloga razveljaviti.
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude. Dolžnik jih je dolžan plačati od dneva izdaje sklepa o izvršbi, s katerim je sodišče prve stopnje določilo obveznost povrnitve izvršilnih stroškov in njihovo višino. Paricijski rok ali rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (iz 3. odst. 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ki je bil prekinjen z vložitvijo pritožbe dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, pa ne odlaga zapadlosti, temveč le spolnitev dolžnikove obveznosti. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na spolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
S tem, da ni ostal na kraju nesreče (na parkirišču se je zaletel v stoječe - parkirano vozilo) oziroma da se ni takoj po nesreči javil na policijski postaji, je toženec preprečil (morebiten) preizkus alkoholiziranosti, kar ima za posledico, da se šteje, da je kot voznik vozil pod vplivom alkohola (3.c tč. 1. odst. 3. čl. Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti). Gre torej za pogodbeno domnevo, ki dokazno breme o nealkoholiziranosti prevali na zavarovanca. Nikakor pa ne gre za domnevo, ki bi je ne bilo mogoče izpodbi(ja)ti oziroma dokaz(ov)ati nasprotno. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo (pogodbeno) materialno pravo, ki tožeči stranki pravice do povrnitve izplačane odškodnine ne priznava zgolj zato, ker kot povzročitelj nesreče ni nudil svojih podatkov oškodovancu oziroma ker se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, temveč pravilno, ker se v posledici tega na podlagi domneve šteje, da je bil toženec v času prometne nezgode kot voznik pod vplivom alkohola - le to (vožnja pod vplivom alkohola) pa je (poleg razlogov pod 1. in 2. tč. 1. odst. 3. čl. Pogojev) razlog za izgubo zavarovalnih pravic.
KZ člen 25, 256, 256/1, 256/3, 25, 256, 256/1, 256/3.
sostorilstvo - ponarejanje listine
Sodišče prve stopnje je navedlo številne dokaze in podatke, na podlagi katerih je utemeljeno zaključilo, da je obdolženec ravnal kot sostorilec pri storitvi kaznivega dejanja in ne v kakšni drugi obliki udeležbe. Sodišče prve stopnje tudi kršilo določb kazenskega postopka, ker se sodba ne opira na neobstoječe dokaze ali pa nezakonito izvedeno hišno preiskavo.
ZPP (1977) člen 8, 8. ZOR člen 200, 201, 201/3, 200, 201, 201/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - renta - nova škoda
Izvedenčevo navajanje teoretične možnosti povezave nastopa astme s škodnim dogodkom pomeni verjetnost obstoja vzročne zveze, ki ne zadošča, saj je v pravnem postopku predpisano prepričanje sodišča (8. člen ZPP/77), to je visoka stopnjah skladnosti predstave s stvarnostjo.
Naše pravo ne predvidena prisilne skupnosti, saj lahko v skladu s 16. členom Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vsak solastnik ob vsakem času zahteva delitev stvari. Pri tem je omejen le s posebej zavarovanimi interesi drugih.