ZDDV člen 21. ZPP člen 155, 383, 383/1, 383/1-3, 155, 383, 383/1, 383/1-3.
pravdni stroški - stroški zastopanja in DDV
Glede na določbo 21. člena Zakona o davku na dodano vrednost je osnova za obračun DDV vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, stvareh ali storitvah), ki ga je ali bo davčni zavezanec prejel od kupca, naročnika ali tretje osebe za opravljen promet blaga oz. storitev, kar pomeni, da so tudi odvetniške storitve podvržene obračunu davka na dodano vrednost. V skladu z določbo 155. člena ZPP se med potrebne stroške za pravdo štejejo tudi stroški, ki jih mora stranka plačati odvetniku za opravljeno odvetniško storitev, ki zajemajo obračunani 19% DDV.
Sodišče je zmotno ocenilo predložene listine, ko je zaključilo, da iz njih izhaja, da je neplačanih le šest in ne sedem obrokov kupnine za cedirano terjatev.
Kadar pritožba ni obrazložena preizkusi sodišče izpodbijano odločbo le glede kršitev na katere je ob reševanju pritožbe dolžno paziti po uradni dolžnosti.
Ker je tožeča stranka (ki je bila v likvidacijskem postopku) tekom pravde cedirala vtoževane terjatve (cesijske pogodbe so stopile v veljavo s pravnomočnostjo sklepa o zaključku likvidacijskega postopka tožeče stranke) so cesionarji kot pravni nasledniki lahko vstopili v pravdo brez soglasja tožene stranke.
Ko uveljavlja naročnik prevoza terjatev iz naslova škode na ladijskem tovoru, gre za zahtevek iz naslova kršitve prevozne pogodbe; in ker gre pri tem za terjatev v zvezi z ladjo po 4. točki 3. odst. 877. člena ZPNP, je v zavarovanje le-te mogoče izdati začasno odredbo z zaustavitvijo ladje.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6.
neopravičen izostanek 5 delovnih dni - višja sila
Odsotnost z dela zaradi vojnih dogodkov v BIH ne more biti razlog za opravičeno odsotnost z dela. Delodajalec ne more nositi rizika za nepravočasen prihod delavca na delo, zato je taka odsotnost neopravičena. Pri prenehanju delovnega razmerja zaradi neopravičenega izostanka z dela ne gre za vprašanje krivdne odgovornosti delavca, temveč zgolj za dejstvo, da je delavec neopravičeno izostal z dela pet zaporednih dni. Zato sodišče ne more upoštevati tožnikovih navedb o skrajni sili ali malomarnosti.
Določba 51. čl. takrat veljavnega ZTVCP, ki ureja promet v križišču, ne pomeni, da mora voznik, ko se približuje križišču avtomatično zmanjšati hitrost, pač pa le glede na konkretne razmere. 2. odst. tega člena narmeč določa, da mora voziti s takšno hitrostjo , da lahko ustavi in pusti mimo vsa vozila, ki imajo v križišču prednost. Za motorista, ki je imel v križišču prednost, ni obstajala nobena takšna okoliščina, zaradi katere bi bil dolžan zmanjšati hitrost, bil je na prednostni cesti, križišče je bilo pregledno, pešcev in drugih vozil ni bilo, zavarovanec tožene stranke je bil tisti, ki je izsiljeval prednost, zato je tožena stranka v celoti odgovorna.
Najtežja posledica zamude roka je prekluzija. To je nemožnost opraviti posamezno procesno dejanje po preteku roka. Po določilu 2. odstavka 109. člena ZPP za popravo tožbe sodišče tožeči stranki dovoli rok, ki ga določi samo. Ker pa je sodni rok podaljšljiv (2. odstavek 111. člena ZPP), zamuda tega roka sama po sebi ne more imeti za posledico prekluzije. Zato je tožeča stranka, v primeru kadar zamudi s strani sodišča postavljen rok za popravo tožbe, prekludirana le takrat, kadar sodišče po preteku danega roka izda sklep iz 4. odstavka 109. člena ZPP (da se šteje vloga za umaknjeno) vendar še predno tožeča stranka svojo vlogo popravi skladno z navodilom sodišča.
ZVK člen 13, 13/3, 13/3-2, 13, 13/3, 13/3-2. ZOR člen 157, 157. ZIL člen 93, 93.
blagovna znamka - nelojalna konkurenca
Že iz preproste primerjave obeh blagovnih znamk izhaja, da je zamenljivost možna že na prvi pogled. Za odstranitveni zahtevek (tč. 3 in 5. izreka odločbe) tožeča stranka res nima podlage v določbah ZIL. Vendar pa že temeljne pravice (med katere sodijo tudi osebnostne pravice) ustavno sodna praksa priznava tudi pravnim osebam, če se katera od pravic lahko nanaša na bistvene elemente pravne osebe (na primer premoženje, svobodo podjetništva, enakopravnost, pravice iz ustvarjalnosti in podobno). Zato je potrebno pravni osebi na splošno priznati, da je lahko subjekt osebnostnih pravic, seveda v okviru kroga osebnostnih pravic, ko so združljive z značilnostmi pravne osebe.
Ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (1. odst. 360 člena ZOR), tak ugovorni razlog pomeni oviro za uveljavitev terjatve z izvršbo (11. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ) in je ugovor zato treba šteti za obrazložen.
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča sta tožnika glede svojega pravnega položaja nedvomno v negotovosti, ko je obstoječa sodna odločba, s katero toženec v upravnem postopku zatrjuje služnostno pravico takšne narave, da iz nje direktno ne izhaja, ali toženec to pravico ima ali ne, pač pa je potrebno glede tega še posebno dokazovanje. Ravno s sklicevanjem na služnost, za katero sicer zatrjuje, da je ne izvršuje in katere ob pravilnem razumevanju služnostne sodbe tudi nima, kot sam ponovno poudarja v pritožbi, pa v upravnem postopku uspe na prvi stopnji, pri čemer dokazuje dvoličnost svojega ravnanja, s tem pa ustvarja tožnikoma pravno nevarnost in negotovost.
Za škodo, ki jo pretrpi delavec na delu, je odškodninsko odgovorna organizacija, pri kateri je delavec na delu, praviloma po krivdnem načelu. Kadar bo odgovarjala po tem načelu, bo delavcu - oškodovancu zadostovalo, da bo dokazal, da je škodo pretrpel na delu, ne bo pa mu potrebno dokazovati tudi krivde organizcije glede na načelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.
Obveznost tožene stranke, da plača te stroške izhaja iz pogodbe ne pa iz spornih računov. Za nastanek obveznosti plačila spornih stroškov pa izdaja računa ni nikakršna predpostavka.
pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazana terjatev
Začasna odredba je sredstvo za zavarovanje bodoče prisilne izvršitve sodne odločbe. Zakon zato predpisuje, da mora biti terjatev tožeče stranke verjetno izkazana brez utemeljene podlage je pritožbeni očitek, da je sodišče z izdajo začasne odredbe prejudiciralo odločitev o glavni stvari.
postopek v pravdah zaradi motenja posesti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V pravdah zaradi motenja posesti je potrebno ugotoviti dejstvo glede zadnjega posestnega stanja in nastanka motenja. Če sodišče tega ne stori, je dejasnko stanje nepopolno ugotovljeno ter je potrebno sklep že iz tega razloga razveljaviti.
V nepravdnem postopku ni mogoče odločati o razdelitvi kupnine, ki jo je eden od solastnikov dobil, ko je prodal solastno nepremičnino. Gre za obligacijsko in ne za stvarnopravno pravico o kateri se odloča v pravdnem postopku. Sodišče, ki je kupnino razdelilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 169, 169/2, 168, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
Potem ko je tožnik predložil zahtevana dokazila po 2. odst. 169. čl. ZPP, se pokaže, da že znesek sodne takse za tožbo (300.000,00 SIT) presega povprečni mesečni znesek prihodkov tožnika in njegove žene, ob tem, da je potrebno s temi prihodki preživljati štiri družinske člane.