Sodišče je zmotno ocenilo predložene listine, ko je zaključilo, da iz njih izhaja, da je neplačanih le šest in ne sedem obrokov kupnine za cedirano terjatev.
Ker pritožbeni razlog, ki ga tožena stranka uveljavlja ni upošteven, saj z njim konkretno ne napada nobenega od zaključkov sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo le v mejah uradnega preizkusa.
ZDDV člen 21. ZPP člen 155, 383, 383/1, 383/1-3, 155, 383, 383/1, 383/1-3.
pravdni stroški - stroški zastopanja in DDV
Glede na določbo 21. člena Zakona o davku na dodano vrednost je osnova za obračun DDV vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, stvareh ali storitvah), ki ga je ali bo davčni zavezanec prejel od kupca, naročnika ali tretje osebe za opravljen promet blaga oz. storitev, kar pomeni, da so tudi odvetniške storitve podvržene obračunu davka na dodano vrednost. V skladu z določbo 155. člena ZPP se med potrebne stroške za pravdo štejejo tudi stroški, ki jih mora stranka plačati odvetniku za opravljeno odvetniško storitev, ki zajemajo obračunani 19% DDV.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6.
neopravičen izostanek 5 delovnih dni - višja sila
Odsotnost z dela zaradi vojnih dogodkov v BIH ne more biti razlog za opravičeno odsotnost z dela. Delodajalec ne more nositi rizika za nepravočasen prihod delavca na delo, zato je taka odsotnost neopravičena. Pri prenehanju delovnega razmerja zaradi neopravičenega izostanka z dela ne gre za vprašanje krivdne odgovornosti delavca, temveč zgolj za dejstvo, da je delavec neopravičeno izostal z dela pet zaporednih dni. Zato sodišče ne more upoštevati tožnikovih navedb o skrajni sili ali malomarnosti.
Pravni interes pri ugotovitveni tožbi je podan, kadar je tožnik glede svojega pravnega položaja v negotovosti, s sodbo pa bo ta negotovost odstranjena. Za razsojeno stvar gre, kadar sta razsojena zadeva in obravnavana zadeva identični v naslednjih elementih: identičnost strank, identičnost zahtevka in identičnost dejanske podlage tožbenega zahtevka. Kadar tožnik na novo uveljavlja lastniški oz. solastniški delež na celotni stvari, so solastniki te stvari nujni sosporniki na toženi strani.
ZPP (1977) člen 219, 233, 368, 370, 370/1, 219, 233, 368, 370, 370/1. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-3, 100/1-13.
prenehanje delovnega razmerja - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela - postopek ugotavljanja
Prenehanje delovnega razmerja zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela ali pa zaradi disciplinske kršitve neopravljanja oz. nevestnega opravljanja delovnih obveznosti je zakonito le, če delodajalec izvede predpisani postopek za ugotavljanje nedoseganja rezultatov dela oz. disciplinski postopek. Če delodajalec ustreznega postopka ni izvedel, je izpodbijana odločitev delodajalca, da delavcu preneha delovno razmerje zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela, nezakonita že iz formalnega razloga.
Določba 51. čl. takrat veljavnega ZTVCP, ki ureja promet v križišču, ne pomeni, da mora voznik, ko se približuje križišču avtomatično zmanjšati hitrost, pač pa le glede na konkretne razmere. 2. odst. tega člena narmeč določa, da mora voziti s takšno hitrostjo , da lahko ustavi in pusti mimo vsa vozila, ki imajo v križišču prednost. Za motorista, ki je imel v križišču prednost, ni obstajala nobena takšna okoliščina, zaradi katere bi bil dolžan zmanjšati hitrost, bil je na prednostni cesti, križišče je bilo pregledno, pešcev in drugih vozil ni bilo, zavarovanec tožene stranke je bil tisti, ki je izsiljeval prednost, zato je tožena stranka v celoti odgovorna.
Ker je tožeča stranka (ki je bila v likvidacijskem postopku) tekom pravde cedirala vtoževane terjatve (cesijske pogodbe so stopile v veljavo s pravnomočnostjo sklepa o zaključku likvidacijskega postopka tožeče stranke) so cesionarji kot pravni nasledniki lahko vstopili v pravdo brez soglasja tožene stranke.
Če poroštvena pogodba kot kreditni posel s tujino ni bila registrirana pri Banki Slovenije, potem ni začela veljati, ker je bila sklenjena pod odložnim pogojem, da jo bo Banka Slovenije registrirala. Zato taka pogodba ni nična zaradi pomanjkanja v javnem interesu predpisane obličnosti. Če se je eden od porokov pripojil drugemu poroku (oba poroka sta pravni osebi), potem upnik ne more uveljavljati zahtevka iz naslova poroštva dvakrat (enkrat od poroka kot samostojnega poroka, drugič pa kot pravnega naslednika drugega poroka) in je treba glede kasneje uveljavljanega zahtevka tožbo zavreči zaradi litispendence (ali pa že razsojene zadeve, če bi bila prva sodba že pravnomočna).
SZ člen 13, 13/2, 14, 14/1, 13, 13/2, 14, 14/1. ZSR člen 68, 68/1, 68, 68/1.
razmerje
Ker je toženka v času veljavnosti ZSR zasedla skupni prostor stanovanjske hiše in ga preuredila ter priključila k svojemu stanovanju brez potrebnega dovoljenja stanovanjskega organa, po uveljavitvi SZ pa do pogodbe z ostalimi solastniki tudi ni prišlo, je njeno ravnanje brez pravne podlage in torej nedopustno. Zato je dolžna vzpostaviti prejšnje stanje in sporni prostor izročiti tožnikom kot solastnikom.
Sodišče prve stopnje, ki je namesto zahtevanega plačila tolarskega zneska z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti, tožniku prisodilo protivrednost DEM z obrestmi kot za vpogledne hranilne vloge v tej valuti, je tožbeni zahtevek prekoračilo. Pritožbeno sodišče je prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je ugodilo postavljenemu tožbenemu zahtevku.
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude. Dolžnik jih je dolžan plačati od dneva izdaje sklepa o izvršbi, s katerim je sodišče prve stopnje določilo obveznost povrnitve izvršilnih stroškov in njihovo višino. Paricijski rok ali rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (iz 3. odst. 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ki je bil prekinjen z vložitvijo pritožbe dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, pa ne odlaga zapadlosti, temveč le spolnitev dolžnikove obveznosti. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na spolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
Ob ugotovljeni stopnji krivde (naklep) in predrznosti tožene stranke (ki je kljub opozorilu tožnice še več kot dve leti uporabljala avtorsko delo tožnice), ter ob upoštevanju preventivnega namena civilne kazni (da tožena stranka ne bo ponavljala kršitev in ob vplivanju na druge potencialne kršilce) je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo civilno kazen v maksimalnem znesku (trikratni honorar). Odškodnina za nepremoženjsko škodo: pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic (porušeno psihično ravnotežje pri tožnici, ki se je izrazilo v nespečnosti, nemiru in pogosti razdražljivosti ter zaradi že prej povečane ščitnice poslabšana lokalna simptomatika na vratu z občutkom tiščanja, dušenja in motnjami ob požiranju, vse v trajanju približno enega leta) - odškodnina 700.000,00 SIT.
ZOR člen 112, 112/1, 117, 117/1, 117/1-2, 112, 112/1, 117, 117/1, 117/1-2. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
sodna poravnava - ničnost - razveljavitev
Če je tožbeni zahtevek postavljen na razveljavitev sodne poravnave, sodišče ne more odločati o ničnosti, čeprav tožnik v tožbeni povesti vpleta tudi razloge, ki kažejo na ničnost.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 120, 120/2, 339, 339/2, 339/2-10, 120, 120/2, 339, 339/2, 339/2-10.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - narok - bistvena kršitev pravil postopka
Ni bilo pogojev, da sodišče prve stopnje ni opravilo naroka na predlog za vrnitev v prejšnje stanje po 2. odst. 120. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
delna ustavitev izvršbe - pravni interes za pritožbo
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo, saj izpodbijani sklep zanj ni neugoden. Izvršba je bila pravnomočno dovoljena v obsegu, ki izhaja iz sklepa o izvršbi, ki mu dolžnik ni ugovarjal. Zaradi upničinega delnega umika predloga za izvršbo se izvršba v ustavljenem delu ne bo nadaljevala, kar pa je dolžniku le v korist.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 169, 169/2, 168, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
Potem ko je tožnik predložil zahtevana dokazila po 2. odst. 169. čl. ZPP, se pokaže, da že znesek sodne takse za tožbo (300.000,00 SIT) presega povprečni mesečni znesek prihodkov tožnika in njegove žene, ob tem, da je potrebno s temi prihodki preživljati štiri družinske člane.