Odločilna vrednost spornega predmeta, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je tista, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Če nastane vprašanje o stvarni pristojnosti (ali pravici do revizije) se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glede stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. Kasneje so stranke in sodišče vezani na navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi in te vrednosti v nadaljnjem postopku ni več mogoče spreminjati. Zato tudi sprememba stvarne pristojnosti sodišča ni več mogoča.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - odmera kazni
Ne drži pritožbena trditev, da je bila obdolženčeva alkoholiziranost v času nesreče nujna. Rezultati policijskega in medicinskega preizkusa so namreč pokazali, da je imel obdolženi v času nesreče v izdihanem zraku 1,5 g/kg alkohola, v krvi 1,03 g/kg alkohola, v urinu pa kar 1,65 g/kg alkohola. Ker gre za vrednosti, ki kar za dvakrat presegajo dovoljeno mejo, je sodišče prve stopnje obdolženčevo alkoholiziranost pri odmeri kazni pravilno štelo kot obteževalno okoliščino.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 121, 363, 363/1, 121, 363, 363/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe. Takšna pritožba je (razen v dveh v zakonu navedenih primerih) nedovoljena.
Redne dobave niso okoliščina, ki bi upravičevala privilegiranje posameznega upnika, pa četudi je bil zaradi njih začetek stečaja morebiti za nekaj časa odložen. Bistveno je namreč, da je dobila tožena stranka svojo terjatev plačano v celoti, medtem ko drugi upniki terjatev, za poplačilo katerih se je stečajna masa z izpodbijanimi dejanji še zmanjšala, ne bodo dobili plačanih v celoti. S tem pa je podan objektivni element dejanskega stanja izpodbijanja.
ZOR člen 379/1, 379/1. ZDavP člen 44, 82, 44, 82. ZIZ člen 17, 17.
izvršilni naslov - zastaranje terjatve
Ugovor zastaranja davčne obveznosti, navedene v dolgovnem seznamu, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, je mogoče uspešno uveljavljati v sodnem postopku zavarovanja le v primeru, če je do zastaranja prišlo po izdaji takšnega izvršilnega naslova in če je bil postopek začet po izteku 10-letnega zastaralnega roka iz 1. odst. 379. člena ZOR.
Kljub temu, da med postopkom pred sodiščem prve stopnje zaslišane priče (razen I.K.) niso potrdile za zasebnega tožilca žaljivih besed, navedenih v zasebni tožbi, je odločitev prvostopnega sodišča, ki je obdolžencu izreklo oprostilno sodbo, zaradi številnih nepojasnjenih vprašanj, preuranjena.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
Po mnenju izvedenca sodno-medicinske stroke obdolženčeve sposobnosti reagiranja kljub izkazani alkoholiziranosti (0,9 g/kg) niso bile okrnjene, ker je izvedenec cestno-prometne stroke izračunal, da je odreagiral z močnim zaviranjem takoj, ko je objektivno lahko zaznal oškodovanca. Glede oškodovanca pa je izvedenec sodno-medicinske stroke opozoril, da je človek pri vsebnosti alkohola 2,0 g/kg (kot je bilo ugotovljeno pri oškodovancu) zaradi hudih alkoholnih motenj spihofizičnih sposobnosti absolutno nesposoben za varno vožnjo. Zaradi take oškodovančeve vožnje, ko je izkazano huje kršil cestnoprometne predpise kot obdolženec - izsiljevanje prednosti, prečkanje cestišča izven kolesarske steze, visoka alkoholiziranost, je odločitev prvostopnega sodišča o pretrganju vzročne zveze utemeljena.
Ocena obdolženčevega zagovora, v katerem je trdil, da se je pred nezgodo počutil normalno in da je tudi vozil normalno in s primerno hitrostjo, ob upoštevanju tega, da je vozil skozi ovinek, kjer je zgornja meja tehnične priporočljivosti 62 km/h, po izračunih izvedenca cestnoprometne stroke kar 80,6 km/h, dokazuje, da so bile pri njem okrnjene psihične sposobnosti, kot jih je opisal izvedenec sodnomedicinske stroke za voznike z vsebnostjo alkohola, kot jo je nedvomno ugotovil pri obdolžencu.
ZDDV člen 21. ZPP člen 155, 383, 383/1, 383/1-3, 155, 383, 383/1, 383/1-3.
pravdni stroški - stroški zastopanja in DDV
Glede na določbo 21. člena Zakona o davku na dodano vrednost je osnova za obračun DDV vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, stvareh ali storitvah), ki ga je ali bo davčni zavezanec prejel od kupca, naročnika ali tretje osebe za opravljen promet blaga oz. storitev, kar pomeni, da so tudi odvetniške storitve podvržene obračunu davka na dodano vrednost. V skladu z določbo 155. člena ZPP se med potrebne stroške za pravdo štejejo tudi stroški, ki jih mora stranka plačati odvetniku za opravljeno odvetniško storitev, ki zajemajo obračunani 19% DDV.
pogodba o delu - odstop od pogodbe - razdrtje pogodbe
Od pogodbe o delu je po 629. čl. ZOR moč odstopiti, dokler naročeni posel ni končan, posledica odstopa pa ne more biti vrnitev celotnega že plačanega pogodbeno dogovorjenega zneska. Bistvo odstopnega upravičenja po 629. čl. ZOR, ki je neodvisno od morebitnih kršitev na strani prevzemnika posla, je ravno v obveznosti naročnika, da izplača dogovorjeno plačilo. To obveznost je moč zmanjšati za stroške, ki jih prevzemnik posla ni imel zaradi prenehanja svoje obveznosti, da delo dokonča, in za tisto, kar je zaslužil ali kar namenoma ni hotel zaslužiti zaradi tega.
Ker je tožeča stranka (ki je bila v likvidacijskem postopku) tekom pravde cedirala vtoževane terjatve (cesijske pogodbe so stopile v veljavo s pravnomočnostjo sklepa o zaključku likvidacijskega postopka tožeče stranke) so cesionarji kot pravni nasledniki lahko vstopili v pravdo brez soglasja tožene stranke.
Najtežja posledica zamude roka je prekluzija. To je nemožnost opraviti posamezno procesno dejanje po preteku roka. Po določilu 2. odstavka 109. člena ZPP za popravo tožbe sodišče tožeči stranki dovoli rok, ki ga določi samo. Ker pa je sodni rok podaljšljiv (2. odstavek 111. člena ZPP), zamuda tega roka sama po sebi ne more imeti za posledico prekluzije. Zato je tožeča stranka, v primeru kadar zamudi s strani sodišča postavljen rok za popravo tožbe, prekludirana le takrat, kadar sodišče po preteku danega roka izda sklep iz 4. odstavka 109. člena ZPP (da se šteje vloga za umaknjeno) vendar še predno tožeča stranka svojo vlogo popravi skladno z navodilom sodišča.
Pravni interes pri ugotovitveni tožbi je podan, kadar je tožnik glede svojega pravnega položaja v negotovosti, s sodbo pa bo ta negotovost odstranjena. Za razsojeno stvar gre, kadar sta razsojena zadeva in obravnavana zadeva identični v naslednjih elementih: identičnost strank, identičnost zahtevka in identičnost dejanske podlage tožbenega zahtevka. Kadar tožnik na novo uveljavlja lastniški oz. solastniški delež na celotni stvari, so solastniki te stvari nujni sosporniki na toženi strani.
Če v tožbi niso navedena dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, ker tožba ne vsebuje argumentov, iz katerih bi izhajala nezakonitost naloga o začasni odstranitvi z dela, katerega razveljavitev zahteva tožnik, niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 3. tč. 1. odst. 318. člena ZPP, ker iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
Če poroštvena pogodba kot kreditni posel s tujino ni bila registrirana pri Banki Slovenije, potem ni začela veljati, ker je bila sklenjena pod odložnim pogojem, da jo bo Banka Slovenije registrirala. Zato taka pogodba ni nična zaradi pomanjkanja v javnem interesu predpisane obličnosti. Če se je eden od porokov pripojil drugemu poroku (oba poroka sta pravni osebi), potem upnik ne more uveljavljati zahtevka iz naslova poroštva dvakrat (enkrat od poroka kot samostojnega poroka, drugič pa kot pravnega naslednika drugega poroka) in je treba glede kasneje uveljavljanega zahtevka tožbo zavreči zaradi litispendence (ali pa že razsojene zadeve, če bi bila prva sodba že pravnomočna).
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev - nasprotje v izreku sodbe - razlog - premoženjska korist
Sodišče prve stopnje ne more oškodovanke napotiti na pravdo s premoženjskopravnim zahtevkom, če v sodbi ugotovi znesek premoženjske koristi katero naj bi si v njeno škodo pridobila obdolženka.
Kadar z znamko na trgu nastopa kdo tretji in ne nosilec znamke, pravni standard "resne in dejanske uporabe" iz 1.odst. 90.čl. ZIL ni vezan na nadzor nosilca znamke nad delovanjem tistega, ki z dobrino nastopa na trgu. Zadostuje že realizirani namen nosilca znamke, da naj nekdo z označenimi izdelki na trgu nastopa. Izven standarda iz 1.odst. 90.čl. ZIL bi bilo le takšno izkoriščanje, ki bi bilo bodisi neznatnega pomena ali pa bi predstavljalo kršitev pravic nosilca znamke.
ZOR člen 132, 913, 913/2, 913/4, 132, 913, 913/2, 913/4.
plačilo
Tožena stranka ni zatrjevala, da so bile zavarovalne pogodbe razdrte. Ob sklicevanju na določilo 913. čl. ZOR pa je pritožbeno zatrjevanje, da je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, neutemeljeno, saj se tožbeni zahtevek nanaša na neplačane premije za čas, ko so zavarovalne police veljale in ne na čas po prenehanju veljavnosti le teh.
Ker pritožbeni razlog, ki ga tožena stranka uveljavlja ni upošteven, saj z njim konkretno ne napada nobenega od zaključkov sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo le v mejah uradnega preizkusa.