gospodarski spor - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Pritožbene navedbe, v katerih tožeča stranka obširno pojasnjuje nastanek in obstoj poslovnega razmerja s toženo stranko ter listine, za dokazovanje teh navedb, ki jih je priložila pritožbi predstavljajo pritožbene novote, ki niso dovoljene, saj tožeča stranka ni izkazala, niti ni zatrjevala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oz.
ZIZ člen 34, 34/2, 147, 147/2, 34, 34/2, 147, 147/2.
predlog za izvršbo - izvršilni postopek
"Predloga za nadaljevanje izvršbe", ki ga je upnik vložil po pravnomočno končani izvršbi, ni mogoče obravnavati kot predloga za dovolitev izvršbe z drugim sredstvom (z rubežem premičnin) po 2. odst. 34. člena ZIZ, ker se le-ta lahko vloži le do konca izvršilnega postopka, ampak kot nov predlog za izvršbo.
Odločilna vrednost spornega predmeta, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je tista, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Če nastane vprašanje o stvarni pristojnosti (ali pravici do revizije) se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glede stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. Kasneje so stranke in sodišče vezani na navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi in te vrednosti v nadaljnjem postopku ni več mogoče spreminjati. Zato tudi sprememba stvarne pristojnosti sodišča ni več mogoča.
Toženec je v redu povabljen, če je povabljen v skladu z drugim in četrtim odstavkom 293. člena v zvezi s prvim odstavkom 286. člena ZPP/77. Rok osmih dni od prejema vabila tako zadostuje in pomeni, da je imela tožena stranka za pripravo (na narok za glavno obravnavo) dovolj časa.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
Po mnenju izvedenca sodno-medicinske stroke obdolženčeve sposobnosti reagiranja kljub izkazani alkoholiziranosti (0,9 g/kg) niso bile okrnjene, ker je izvedenec cestno-prometne stroke izračunal, da je odreagiral z močnim zaviranjem takoj, ko je objektivno lahko zaznal oškodovanca. Glede oškodovanca pa je izvedenec sodno-medicinske stroke opozoril, da je človek pri vsebnosti alkohola 2,0 g/kg (kot je bilo ugotovljeno pri oškodovancu) zaradi hudih alkoholnih motenj spihofizičnih sposobnosti absolutno nesposoben za varno vožnjo. Zaradi take oškodovančeve vožnje, ko je izkazano huje kršil cestnoprometne predpise kot obdolženec - izsiljevanje prednosti, prečkanje cestišča izven kolesarske steze, visoka alkoholiziranost, je odločitev prvostopnega sodišča o pretrganju vzročne zveze utemeljena.
Kljub temu, da med postopkom pred sodiščem prve stopnje zaslišane priče (razen I.K.) niso potrdile za zasebnega tožilca žaljivih besed, navedenih v zasebni tožbi, je odločitev prvostopnega sodišča, ki je obdolžencu izreklo oprostilno sodbo, zaradi številnih nepojasnjenih vprašanj, preuranjena.
Ocena obdolženčevega zagovora, v katerem je trdil, da se je pred nezgodo počutil normalno in da je tudi vozil normalno in s primerno hitrostjo, ob upoštevanju tega, da je vozil skozi ovinek, kjer je zgornja meja tehnične priporočljivosti 62 km/h, po izračunih izvedenca cestnoprometne stroke kar 80,6 km/h, dokazuje, da so bile pri njem okrnjene psihične sposobnosti, kot jih je opisal izvedenec sodnomedicinske stroke za voznike z vsebnostjo alkohola, kot jo je nedvomno ugotovil pri obdolžencu.
ZDDV člen 21. ZPP člen 155, 383, 383/1, 383/1-3, 155, 383, 383/1, 383/1-3.
pravdni stroški - stroški zastopanja in DDV
Glede na določbo 21. člena Zakona o davku na dodano vrednost je osnova za obračun DDV vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, stvareh ali storitvah), ki ga je ali bo davčni zavezanec prejel od kupca, naročnika ali tretje osebe za opravljen promet blaga oz. storitev, kar pomeni, da so tudi odvetniške storitve podvržene obračunu davka na dodano vrednost. V skladu z določbo 155. člena ZPP se med potrebne stroške za pravdo štejejo tudi stroški, ki jih mora stranka plačati odvetniku za opravljeno odvetniško storitev, ki zajemajo obračunani 19% DDV.
Kadar pritožba ni obrazložena preizkusi sodišče izpodbijano odločbo le glede kršitev na katere je ob reševanju pritožbe dolžno paziti po uradni dolžnosti.
ZPP (1977) člen 219, 233, 368, 370, 370/1, 219, 233, 368, 370, 370/1. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-3, 100/1-13.
prenehanje delovnega razmerja - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela - postopek ugotavljanja
Prenehanje delovnega razmerja zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela ali pa zaradi disciplinske kršitve neopravljanja oz. nevestnega opravljanja delovnih obveznosti je zakonito le, če delodajalec izvede predpisani postopek za ugotavljanje nedoseganja rezultatov dela oz. disciplinski postopek. Če delodajalec ustreznega postopka ni izvedel, je izpodbijana odločitev delodajalca, da delavcu preneha delovno razmerje zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela, nezakonita že iz formalnega razloga.
pogodba o delu - odstop od pogodbe - razdrtje pogodbe
Od pogodbe o delu je po 629. čl. ZOR moč odstopiti, dokler naročeni posel ni končan, posledica odstopa pa ne more biti vrnitev celotnega že plačanega pogodbeno dogovorjenega zneska. Bistvo odstopnega upravičenja po 629. čl. ZOR, ki je neodvisno od morebitnih kršitev na strani prevzemnika posla, je ravno v obveznosti naročnika, da izplača dogovorjeno plačilo. To obveznost je moč zmanjšati za stroške, ki jih prevzemnik posla ni imel zaradi prenehanja svoje obveznosti, da delo dokonča, in za tisto, kar je zaslužil ali kar namenoma ni hotel zaslužiti zaradi tega.
Ker je tožeča stranka (ki je bila v likvidacijskem postopku) tekom pravde cedirala vtoževane terjatve (cesijske pogodbe so stopile v veljavo s pravnomočnostjo sklepa o zaključku likvidacijskega postopka tožeče stranke) so cesionarji kot pravni nasledniki lahko vstopili v pravdo brez soglasja tožene stranke.
Pravni interes pri ugotovitveni tožbi je podan, kadar je tožnik glede svojega pravnega položaja v negotovosti, s sodbo pa bo ta negotovost odstranjena. Za razsojeno stvar gre, kadar sta razsojena zadeva in obravnavana zadeva identični v naslednjih elementih: identičnost strank, identičnost zahtevka in identičnost dejanske podlage tožbenega zahtevka. Kadar tožnik na novo uveljavlja lastniški oz. solastniški delež na celotni stvari, so solastniki te stvari nujni sosporniki na toženi strani.
Najtežja posledica zamude roka je prekluzija. To je nemožnost opraviti posamezno procesno dejanje po preteku roka. Po določilu 2. odstavka 109. člena ZPP za popravo tožbe sodišče tožeči stranki dovoli rok, ki ga določi samo. Ker pa je sodni rok podaljšljiv (2. odstavek 111. člena ZPP), zamuda tega roka sama po sebi ne more imeti za posledico prekluzije. Zato je tožeča stranka, v primeru kadar zamudi s strani sodišča postavljen rok za popravo tožbe, prekludirana le takrat, kadar sodišče po preteku danega roka izda sklep iz 4. odstavka 109. člena ZPP (da se šteje vloga za umaknjeno) vendar še predno tožeča stranka svojo vlogo popravi skladno z navodilom sodišča.
Ker pritožbeni razlog, ki ga tožena stranka uveljavlja ni upošteven, saj z njim konkretno ne napada nobenega od zaključkov sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo le v mejah uradnega preizkusa.
Sodišče je zmotno ocenilo predložene listine, ko je zaključilo, da iz njih izhaja, da je neplačanih le šest in ne sedem obrokov kupnine za cedirano terjatev.
Kadar z znamko na trgu nastopa kdo tretji in ne nosilec znamke, pravni standard "resne in dejanske uporabe" iz 1.odst. 90.čl. ZIL ni vezan na nadzor nosilca znamke nad delovanjem tistega, ki z dobrino nastopa na trgu. Zadostuje že realizirani namen nosilca znamke, da naj nekdo z označenimi izdelki na trgu nastopa. Izven standarda iz 1.odst. 90.čl. ZIL bi bilo le takšno izkoriščanje, ki bi bilo bodisi neznatnega pomena ali pa bi predstavljalo kršitev pravic nosilca znamke.