Toženec je v redu povabljen, če je povabljen v skladu z drugim in četrtim odstavkom 293. člena v zvezi s prvim odstavkom 286. člena ZPP/77. Rok osmih dni od prejema vabila tako zadostuje in pomeni, da je imela tožena stranka za pripravo (na narok za glavno obravnavo) dovolj časa.
Če ima stranka pooblaščenca, se vročitev opravi na veljaven način tako, da se pisanje vroča pooblaščencu, ne pa stranki neposredno oz. njenemu zakonitemu zastopniku.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21278
KZ člen 244, 244/1, 244/2, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 169, 169/7, 169, 169/7.
zahteva za preiskavo - opis kaznivega dejanja - zloraba položaja
Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno zaključilo, da so opisi kaznivih dejanj v zahtevi za preiskavo nejasni, nepopolni ter v opisih osnovnih dejanj ni znakov očitanih kanivih dejanj, tako da predmet preiskave ne morejo biti niti dejanja, ki naj bi predstavljala pomoč. Zato je bila zahteva za preiskavo zavrnjena. Državni tožilec pa se je proti takemu sklepu pritožil in vložil modificirano zahtevo za preiskavo ter je v pritožbi le obrazlagal obstoj utemeljenosti suma glede na modificirano zahtevo za preiskavo, ki je bila torej vložena šele ob vložitvi pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Odločilna vrednost spornega predmeta, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je tista, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Če nastane vprašanje o stvarni pristojnosti (ali pravici do revizije) se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glede stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. Kasneje so stranke in sodišče vezani na navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi in te vrednosti v nadaljnjem postopku ni več mogoče spreminjati. Zato tudi sprememba stvarne pristojnosti sodišča ni več mogoča.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 121, 363, 363/1, 121, 363, 363/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe. Takšna pritožba je (razen v dveh v zakonu navedenih primerih) nedovoljena.
Kljub temu, da med postopkom pred sodiščem prve stopnje zaslišane priče (razen I.K.) niso potrdile za zasebnega tožilca žaljivih besed, navedenih v zasebni tožbi, je odločitev prvostopnega sodišča, ki je obdolžencu izreklo oprostilno sodbo, zaradi številnih nepojasnjenih vprašanj, preuranjena.
Ocena obdolženčevega zagovora, v katerem je trdil, da se je pred nezgodo počutil normalno in da je tudi vozil normalno in s primerno hitrostjo, ob upoštevanju tega, da je vozil skozi ovinek, kjer je zgornja meja tehnične priporočljivosti 62 km/h, po izračunih izvedenca cestnoprometne stroke kar 80,6 km/h, dokazuje, da so bile pri njem okrnjene psihične sposobnosti, kot jih je opisal izvedenec sodnomedicinske stroke za voznike z vsebnostjo alkohola, kot jo je nedvomno ugotovil pri obdolžencu.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
Po mnenju izvedenca sodno-medicinske stroke obdolženčeve sposobnosti reagiranja kljub izkazani alkoholiziranosti (0,9 g/kg) niso bile okrnjene, ker je izvedenec cestno-prometne stroke izračunal, da je odreagiral z močnim zaviranjem takoj, ko je objektivno lahko zaznal oškodovanca. Glede oškodovanca pa je izvedenec sodno-medicinske stroke opozoril, da je človek pri vsebnosti alkohola 2,0 g/kg (kot je bilo ugotovljeno pri oškodovancu) zaradi hudih alkoholnih motenj spihofizičnih sposobnosti absolutno nesposoben za varno vožnjo. Zaradi take oškodovančeve vožnje, ko je izkazano huje kršil cestnoprometne predpise kot obdolženec - izsiljevanje prednosti, prečkanje cestišča izven kolesarske steze, visoka alkoholiziranost, je odločitev prvostopnega sodišča o pretrganju vzročne zveze utemeljena.
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL02608
ZVK člen 10, 13, 13/3, 10, 13, 13/3.
zloraba položaja - dejansko stanje
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je zmotna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi tožena stranka poslala M d.d. dopis z dne 29.1.1997 (priloga C 2). Pritožbeno sodišče drugače kot sodišče prve stopnje ugotavlja, da je to listino poslala M d.d. družba I. GmbH s sedežem na Dunaju. Gre namreč za listino, na kateri je podpis B. V. pod zapisom "I. GmbH". Da je ta družba (in ne tožena stranka) pošiljateljica tega dopisa, pa je razvidno tudi iz drugih značilnosti dopisa - napisan je na papirju z relevantnimi podatki o tej družbi in ne morda o toženi stranki. Okoliščina, da je B. V., ki je sporni dopis podpisal, tako direktor I. GmbH kot tudi tožene stranke ne more vplivati na drugačno dokazno oceno. Če bi tej okoliščini pripisali odločilen pomen, bi bili za sporni dopis, iz katerega sledi, da ga je sestavila ena oseba, lahko odškodninsko odgovorni dve (pravni) osebi. To z gledišča splošnih načel odškodninskega prava ne bi bilo sprejemljivo, pa čeprav gre za povezani gospodarski družbi (prim. 1. odst. 462. čl. ZGD in prilogo B 2 - izpisek iz sodnega registra za toženo stranko). Res je sicer, da je M d.d. tožeči stranki poslala dopis, v kateri jo obvešča, da njene ponudbe z dne 17.1.1997 ne more sprejeti, ker naj bi jo predstavnik tožene stranke obvestil, da lahko novo opremo in nove rezervne dele za širitev, prodaja le tožena stranka (priloga A 3). Vendar zgolj na podlagi tega dopisa še ni moč sklepati, da je tožena stranka res posredovala takšno informacijo o sebi. Omenjeni dopis je posredni dokaz, ki zato, ker ni podprt še z drugimi dokazi, sam zase ni prepričljiv.
Če v tožbi niso navedena dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, ker tožba ne vsebuje argumentov, iz katerih bi izhajala nezakonitost naloga o začasni odstranitvi z dela, katerega razveljavitev zahteva tožnik, niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 3. tč. 1. odst. 318. člena ZPP, ker iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
ZPP (1977) člen 219, 233, 368, 370, 370/1, 219, 233, 368, 370, 370/1. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-3, 100/1-13.
prenehanje delovnega razmerja - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela - postopek ugotavljanja
Prenehanje delovnega razmerja zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela ali pa zaradi disciplinske kršitve neopravljanja oz. nevestnega opravljanja delovnih obveznosti je zakonito le, če delodajalec izvede predpisani postopek za ugotavljanje nedoseganja rezultatov dela oz. disciplinski postopek. Če delodajalec ustreznega postopka ni izvedel, je izpodbijana odločitev delodajalca, da delavcu preneha delovno razmerje zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela, nezakonita že iz formalnega razloga.
ZOR člen 132, 913, 913/2, 913/4, 132, 913, 913/2, 913/4.
plačilo
Tožena stranka ni zatrjevala, da so bile zavarovalne pogodbe razdrte. Ob sklicevanju na določilo 913. čl. ZOR pa je pritožbeno zatrjevanje, da je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, neutemeljeno, saj se tožbeni zahtevek nanaša na neplačane premije za čas, ko so zavarovalne police veljale in ne na čas po prenehanju veljavnosti le teh.
ZVK člen 13, 13/3, 13/3-2, 13, 13/3, 13/3-2. ZOR člen 157, 157. ZIL člen 93, 93.
blagovna znamka - nelojalna konkurenca
Že iz preproste primerjave obeh blagovnih znamk izhaja, da je zamenljivost možna že na prvi pogled. Za odstranitveni zahtevek (tč. 3 in 5. izreka odločbe) tožeča stranka res nima podlage v določbah ZIL. Vendar pa že temeljne pravice (med katere sodijo tudi osebnostne pravice) ustavno sodna praksa priznava tudi pravnim osebam, če se katera od pravic lahko nanaša na bistvene elemente pravne osebe (na primer premoženje, svobodo podjetništva, enakopravnost, pravice iz ustvarjalnosti in podobno). Zato je potrebno pravni osebi na splošno priznati, da je lahko subjekt osebnostnih pravic, seveda v okviru kroga osebnostnih pravic, ko so združljive z značilnostmi pravne osebe.
Določba 51. čl. takrat veljavnega ZTVCP, ki ureja promet v križišču, ne pomeni, da mora voznik, ko se približuje križišču avtomatično zmanjšati hitrost, pač pa le glede na konkretne razmere. 2. odst. tega člena narmeč določa, da mora voziti s takšno hitrostjo , da lahko ustavi in pusti mimo vsa vozila, ki imajo v križišču prednost. Za motorista, ki je imel v križišču prednost, ni obstajala nobena takšna okoliščina, zaradi katere bi bil dolžan zmanjšati hitrost, bil je na prednostni cesti, križišče je bilo pregledno, pešcev in drugih vozil ni bilo, zavarovanec tožene stranke je bil tisti, ki je izsiljeval prednost, zato je tožena stranka v celoti odgovorna.
Ko uveljavlja naročnik prevoza terjatev iz naslova škode na ladijskem tovoru, gre za zahtevek iz naslova kršitve prevozne pogodbe; in ker gre pri tem za terjatev v zvezi z ladjo po 4. točki 3. odst. 877. člena ZPNP, je v zavarovanje le-te mogoče izdati začasno odredbo z zaustavitvijo ladje.
Najtežja posledica zamude roka je prekluzija. To je nemožnost opraviti posamezno procesno dejanje po preteku roka. Po določilu 2. odstavka 109. člena ZPP za popravo tožbe sodišče tožeči stranki dovoli rok, ki ga določi samo. Ker pa je sodni rok podaljšljiv (2. odstavek 111. člena ZPP), zamuda tega roka sama po sebi ne more imeti za posledico prekluzije. Zato je tožeča stranka, v primeru kadar zamudi s strani sodišča postavljen rok za popravo tožbe, prekludirana le takrat, kadar sodišče po preteku danega roka izda sklep iz 4. odstavka 109. člena ZPP (da se šteje vloga za umaknjeno) vendar še predno tožeča stranka svojo vlogo popravi skladno z navodilom sodišča.
Sodišče je zmotno ocenilo predložene listine, ko je zaključilo, da iz njih izhaja, da je neplačanih le šest in ne sedem obrokov kupnine za cedirano terjatev.
Ker pritožbeni razlog, ki ga tožena stranka uveljavlja ni upošteven, saj z njim konkretno ne napada nobenega od zaključkov sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo le v mejah uradnega preizkusa.