spor o zapuščini – izločitev iz zapuščine – izstavitev zemljiškoknjižne listine – vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti
Ni res, da je izpodbijana sodba neizvršljiva, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Po 1. točki drugega odstavka 68. člena ZZK namreč sodišče začne po uradni dolžnosti postopek na podlagi pravnomočne odločbe, s katero sodišče, državni ali drug organ odloča o pravicah na nepremičninah oziroma ugotavlja dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, kar velja tudi v obravnavani zadevi.
ZIZ v določbah, ki urejajo postopek izvršbe na dolžnikovih računih, obvestila s katerim bi sodišče upnika opozorilo na "stanje" na dolžnikovem žiro računu, ne predvideva. Zato mora upnik, v izogib posledicam ustavitve izvršbe, stanje na bančnem računu dolžnika spremljati sam.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL45812
ZD člen 163, 210, 210/1, 210/2-1, 163, 210, 210/1, 210/2-1. ZDen člen 78, 78/1, 78, 78/1. ZPP člen 298, 298/3, 298/4, 363, 363/2, 298, 298/3, 298/4, 363, 363/2.
oporoka - napotitev na pravdo
Kdo so dediči, je treba ugotoviti po določbah ZDen. Napotitev na pravdo bo potrebna le, če bodo sporna dejanska vprašanja. O pravnih vprašanjih mora zapuščinsko sodišče samo odločiti.
Prekinitev zastaranja je urejena v 2. odst. 9. čl. ZST. To določilo pa v drugem stavku tega odstavka govori le še o 4 letnem absolutnem zastaralnem roku, ki teče od nastanka taksne obveznosti. Zato po prekinitvi zastaranja ne začne znova teči rok iz 1. odst. 9. čl. ZST.
Če starša v času razveznega postopka še živita skupaj s svojimi otroci ter tisti izmed njiju, ki je s sodbo kasneje določen kot preživninski zavezanec, ob tihem ali izrecnem soglasju prispeva za preživljanje otrok na način, kakor so živeli poprej, je preživninsko obveznost za ta čas izpolnil ter je zahtevek v tem delu neutemeljen.
Do hude telesne poškodbe ni prišlo po naključju, pač pa zaradi nezavestne malomarnosti, ko je obdolženec zasukal oškodovanca, ki je utrpel spiralni prelom obeh kosti desne goleni.
Redne dobave niso okoliščina, ki bi upravičevala privilegiranje posameznega upnika, pa četudi je bil zaradi njih začetek stečaja morebiti za nekaj časa odložen. Bistveno je namreč, da je dobila tožena stranka svojo terjatev plačano v celoti, medtem ko drugi upniki terjatev, za poplačilo katerih se je stečajna masa z izpodbijanimi dejanji še zmanjšala, ne bodo dobili plačanih v celoti. S tem pa je podan objektivni element dejanskega stanja izpodbijanja.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 121, 363, 363/1, 121, 363, 363/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe. Takšna pritožba je (razen v dveh v zakonu navedenih primerih) nedovoljena.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - odmera kazni
Ne drži pritožbena trditev, da je bila obdolženčeva alkoholiziranost v času nesreče nujna. Rezultati policijskega in medicinskega preizkusa so namreč pokazali, da je imel obdolženi v času nesreče v izdihanem zraku 1,5 g/kg alkohola, v krvi 1,03 g/kg alkohola, v urinu pa kar 1,65 g/kg alkohola. Ker gre za vrednosti, ki kar za dvakrat presegajo dovoljeno mejo, je sodišče prve stopnje obdolženčevo alkoholiziranost pri odmeri kazni pravilno štelo kot obteževalno okoliščino.
aktivna legitimacija - premoženjska razmerja med zakonci
Tudi če tožnik tožbi ne priloži pravnomočne sodbe, s katero dokazuje aktivno legitimacijo po 57. členu ZZZDR, sodišče takšne tožbe ne sme zavreči, saj je obstoj takšne pravnomočne sodbe materialnopravna in ne procesna predpostavka. Stvarna legitimacija je del tožbenega zahtevka. Če tožnik ni aktivno legitimiran, se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, takšna tožba pa je dopustna in se ne zavrže.
Če ima stranka pooblaščenca, se vročitev opravi na veljaven način tako, da se pisanje vroča pooblaščencu, ne pa stranki neposredno oz. njenemu zakonitemu zastopniku.
Kakršnokoli predrugačenje javne listine (ne glede na kasnejšo uporabo) pomeni dokončanje kaznivega dejanja ponarejanja listin, zaradi česar ni mogoče govoriti o poskusu. Prav tako pa ne gre za neprimeren poskus, ker je pisalo nedvomno primerno sredstvo, prometno dovoljenje pa primeren objekt za izvršitev tega kaznivega dejanja.
Za taksnega zavezanca, ki ima prebivališče v tujini in sam ni plačal takse tedaj, ko je taksna obveznost nastala, se šele po končanem postopku ugotovi, koliko znaša neplačana taksa, zato začne zastaranje v tem primeru teči šele od končanega postopka.
gospodarski spor - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Pritožbene navedbe, v katerih tožeča stranka obširno pojasnjuje nastanek in obstoj poslovnega razmerja s toženo stranko ter listine, za dokazovanje teh navedb, ki jih je priložila pritožbi predstavljajo pritožbene novote, ki niso dovoljene, saj tožeča stranka ni izkazala, niti ni zatrjevala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oz.
obrazložitev ugovora - zastaranje terjatve - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je z ugovorom zastaranja terjatev (katerih zapadlost izhaja iz že priloženih listin) navedel dejstvo, s katerim bi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, zato je ugovor (iz tega razloga) potrebno šteti za obrazložen.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo pritožbo oškodovanca zoper sodbo sodišča druge stopnje, zoper katero ni pritožbe. Zato je oškodovančeva pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe neutemeljena.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ostalo v dvomu glede obtoženčevega goljufivega namena glede na to, da obtoženec večino dolga še ni plačal oškodovancu. Pravilna je ocena, da je med strankama obstajalo le civilnopravno razmerje, saj ni bilo dovolj dokazov za ugotovitev obtoženčeve krivde.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi prepoznega plačila predujma za opravo izvršbe v izvršilnem postopku ni dovoljen, zato ga je potrebno zavreči kot nedovoljenega.
ZIZ člen 34, 34/2, 147, 147/2, 34, 34/2, 147, 147/2.
predlog za izvršbo - izvršilni postopek
"Predloga za nadaljevanje izvršbe", ki ga je upnik vložil po pravnomočno končani izvršbi, ni mogoče obravnavati kot predloga za dovolitev izvršbe z drugim sredstvom (z rubežem premičnin) po 2. odst. 34. člena ZIZ, ker se le-ta lahko vloži le do konca izvršilnega postopka, ampak kot nov predlog za izvršbo.