ZPP člen 421, 421/1, 421/1-9, 421, 421/1, 421/1-9.
obnova postopka - nova dejstva
V postopku za obnovo postopka ne zadošča, da bi nova dejstva ali novi dokazi lahko pripeljali do ugodnejše odločbe, ampak morajo ta dejstva in dokazi v času prejšnjega postopka tudi obstajati. Dejstva, ki nastanejo pozneje, niso razlog za obnovo.
Prekinitev zastaranja je urejena v 2. odst. 9. čl. ZST. To določilo pa v drugem stavku tega odstavka govori le še o 4 letnem absolutnem zastaralnem roku, ki teče od nastanka taksne obveznosti. Zato po prekinitvi zastaranja ne začne znova teči rok iz 1. odst. 9. čl. ZST.
Duševne bolečine zaradi razžalitve z objavo toženčevega zapisa v časopis v pismih bralcev, je ena izmed pravic, katerih se lahko posluži tožnik. Tožena stranka ne more uveljavljati ugovora zmanjšane škode, če se tožnik ni poslužil objave odgovora na pisma bralcev. Časopis pa se ne more razbremeniti odgovornosti s tem, da trdi, da bralci objavljajo pisma na svojo odgovornost.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL45812
ZD člen 163, 210, 210/1, 210/2-1, 163, 210, 210/1, 210/2-1. ZDen člen 78, 78/1, 78, 78/1. ZPP člen 298, 298/3, 298/4, 363, 363/2, 298, 298/3, 298/4, 363, 363/2.
oporoka - napotitev na pravdo
Kdo so dediči, je treba ugotoviti po določbah ZDen. Napotitev na pravdo bo potrebna le, če bodo sporna dejanska vprašanja. O pravnih vprašanjih mora zapuščinsko sodišče samo odločiti.
Dejstvo, da stranka, ki ji je s sklepom naloženo, da predloži določeno listino, listine ne predloži, sodišče oceni po prostem prepričanju. Ocena ne sme biti arbitrarna. Izhajati mora tudi iz drugih izvedenih dokazov.
ZOR člen 379/1, 379/1. ZDavP člen 44, 82, 44, 82. ZIZ člen 17, 17.
izvršilni naslov - zastaranje terjatve
Ugovor zastaranja davčne obveznosti, navedene v dolgovnem seznamu, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, je mogoče uspešno uveljavljati v sodnem postopku zavarovanja le v primeru, če je do zastaranja prišlo po izdaji takšnega izvršilnega naslova in če je bil postopek začet po izteku 10-letnega zastaralnega roka iz 1. odst. 379. člena ZOR.
obrazložitev ugovora - zastaranje terjatve - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je z ugovorom zastaranja terjatev (katerih zapadlost izhaja iz že priloženih listin) navedel dejstvo, s katerim bi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, zato je ugovor (iz tega razloga) potrebno šteti za obrazložen.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 121, 363, 363/1, 121, 363, 363/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe. Takšna pritožba je (razen v dveh v zakonu navedenih primerih) nedovoljena.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - odmera kazni
Ne drži pritožbena trditev, da je bila obdolženčeva alkoholiziranost v času nesreče nujna. Rezultati policijskega in medicinskega preizkusa so namreč pokazali, da je imel obdolženi v času nesreče v izdihanem zraku 1,5 g/kg alkohola, v krvi 1,03 g/kg alkohola, v urinu pa kar 1,65 g/kg alkohola. Ker gre za vrednosti, ki kar za dvakrat presegajo dovoljeno mejo, je sodišče prve stopnje obdolženčevo alkoholiziranost pri odmeri kazni pravilno štelo kot obteževalno okoliščino.
Redne dobave niso okoliščina, ki bi upravičevala privilegiranje posameznega upnika, pa četudi je bil zaradi njih začetek stečaja morebiti za nekaj časa odložen. Bistveno je namreč, da je dobila tožena stranka svojo terjatev plačano v celoti, medtem ko drugi upniki terjatev, za poplačilo katerih se je stečajna masa z izpodbijanimi dejanji še zmanjšala, ne bodo dobili plačanih v celoti. S tem pa je podan objektivni element dejanskega stanja izpodbijanja.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ostalo v dvomu glede obtoženčevega goljufivega namena glede na to, da obtoženec večino dolga še ni plačal oškodovancu. Pravilna je ocena, da je med strankama obstajalo le civilnopravno razmerje, saj ni bilo dovolj dokazov za ugotovitev obtoženčeve krivde.
Toženec je v redu povabljen, če je povabljen v skladu z drugim in četrtim odstavkom 293. člena v zvezi s prvim odstavkom 286. člena ZPP/77. Rok osmih dni od prejema vabila tako zadostuje in pomeni, da je imela tožena stranka za pripravo (na narok za glavno obravnavo) dovolj časa.
Zaradi tega, ker obdolženi tudi na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje ni mogel skriti svoje nestrpnosti do oškodovanca, zaradi česar je razpravljajoča sodnica, oškodovancu odsvetovala navzočnost pri razglasitvi sodbe, pritožbeno sodišče ne dvomi, da se je dogodek odvil na način, kot ga je opisal oškodovanec.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21278
KZ člen 244, 244/1, 244/2, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 169, 169/7, 169, 169/7.
zahteva za preiskavo - opis kaznivega dejanja - zloraba položaja
Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno zaključilo, da so opisi kaznivih dejanj v zahtevi za preiskavo nejasni, nepopolni ter v opisih osnovnih dejanj ni znakov očitanih kanivih dejanj, tako da predmet preiskave ne morejo biti niti dejanja, ki naj bi predstavljala pomoč. Zato je bila zahteva za preiskavo zavrnjena. Državni tožilec pa se je proti takemu sklepu pritožil in vložil modificirano zahtevo za preiskavo ter je v pritožbi le obrazlagal obstoj utemeljenosti suma glede na modificirano zahtevo za preiskavo, ki je bila torej vložena šele ob vložitvi pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Odločilna vrednost spornega predmeta, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je tista, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Če nastane vprašanje o stvarni pristojnosti (ali pravici do revizije) se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glede stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. Kasneje so stranke in sodišče vezani na navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi in te vrednosti v nadaljnjem postopku ni več mogoče spreminjati. Zato tudi sprememba stvarne pristojnosti sodišča ni več mogoča.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi prepoznega plačila predujma za opravo izvršbe v izvršilnem postopku ni dovoljen, zato ga je potrebno zavreči kot nedovoljenega.
gospodarski spor - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Pritožbene navedbe, v katerih tožeča stranka obširno pojasnjuje nastanek in obstoj poslovnega razmerja s toženo stranko ter listine, za dokazovanje teh navedb, ki jih je priložila pritožbi predstavljajo pritožbene novote, ki niso dovoljene, saj tožeča stranka ni izkazala, niti ni zatrjevala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oz.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo pritožbo oškodovanca zoper sodbo sodišča druge stopnje, zoper katero ni pritožbe. Zato je oškodovančeva pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe neutemeljena.
Kakršnokoli predrugačenje javne listine (ne glede na kasnejšo uporabo) pomeni dokončanje kaznivega dejanja ponarejanja listin, zaradi česar ni mogoče govoriti o poskusu. Prav tako pa ne gre za neprimeren poskus, ker je pisalo nedvomno primerno sredstvo, prometno dovoljenje pa primeren objekt za izvršitev tega kaznivega dejanja.
Za taksnega zavezanca, ki ima prebivališče v tujini in sam ni plačal takse tedaj, ko je taksna obveznost nastala, se šele po končanem postopku ugotovi, koliko znaša neplačana taksa, zato začne zastaranje v tem primeru teči šele od končanega postopka.