ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7. ZD člen 205, 205/2, 207, 205, 205/2, 207.
postopek - narok - načelo kontradiktornosti
Po načelu kontradiktornosti, ki je v prilagojeni obliki v veljavi tudi v zapuščinskem postopku, mora sodišče povabiti prizadete osebe na narok, na katerem lahko podajo svoje izjave, ali pa te podajo pisno, skratka, imeti morajo možnost, da se izrečejo o zadevi.
Tožena stranka je glede na pogodbo o najemu poslovnih prostorov v obligacijskem razmerju samo s tožečo stranko kot najemodajalcem, ki lahko po 24. čl. ZPSPP najemno pogodbo odpove. Zato zatrjevanje tožene stranke, da tožnik ni izključni lastnik spornega poslovnega prostora, zato ne more biti uspešno. Hkrati pa tako zatrjevanje tudi s stvarnopravnega stališča ne more biti relevantno, saj spada odpoved najemnega razmerja z izpraznitvenim zahtevkom med posle rednega upravljanja v smislu drugega odst. 15. čl. ZTLR in zato zanj ni potrebno soglasje vseh lastnikov.
Odločba delovnega in socialnega sodišča, v kateri dolžniku ni naloženo, da upniku povrne plačo in regres, ni primeren izvršilni naslov za prisilno izterjavo plače in regresa.
Sklepanje najemnih pogodb za uporabo poslovnih prostorov in opreme z zakonom ni prepovedano in je v avtonomiji strank. Če je toženec ves čas vtoževanega obdobja dejansko uporabljal oddani poslovni prostor in opremo, se pravdi zaradi plačila najemnine ne more sklicevati na nedopustnost predmeta pogodbe, ker naj bi v času najema obratoval brez dovoljenja pristojnega organa.
Čeprav je tožeča stranka v svoji izjavi z dne 22.3.1999 resda v neskladju z besedilom prvega odst. 193. čl. ZPP/77, kateri govori o umiku tožbe, zapisala "da v celoti umika svoj tožbeni zahtevek zoper toženo stranko", je bilo tako po prepričanju prvostopnega sodišča (ki je poslalo umik tožbe v privolitev toženi stranki), kot po prepričanju pritožbenega sodišča že takrat jasno, da tožeča stranka tožbo umika, ne pa, da se odpoveduje tožbenemu zahtevku, saj je istočasno predlagala tudi ustavitev postopka in ne izdaje sodbe na podlagi odpovedi kot zakonite procesne posledice odpovedi tožbenemu zahtevku.
Čeprav je tožeča stranka restitucijski del tožbenega zahtevka umaknila, ima še vedno pravni interes na prepovednemu delu zahtevka, saj posegi v temelje hiše lahko pomenijo motenje posesti.
Člena 14 in 15 ZSam namreč določata glede izdaje posebne odločbe tistemu zavezancu za samoprispevek, kateremu obveznost ni bila predpisana s posebno odločbo, pristojnost upravnega organa in glede izterjave obveznosti od zavezanca izterjavo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov, torej v (davčnem) upravnem postopku, kar torej pomeni, da se tudi o vseh tistih vprašanjih, o katerih ni odločeno v aktu o uvedbi samoprispevka (člen 8 ZSam) odloča pred upravnim organom oziroma v upravnem postopku.
Če je na sodbi, ki je izvršilni naslov, sodišče potrdilo njeno pravnomočnost, dolžnikov ugovor, da mu sodba sploh ni bila vročena, ni utemeljen. Če dolžnik meni, da je potrdilo pravnomočnosti neutemeljeno, mora sprožiti postopek v smislu 4. odst. 42. čl. ZIZ. Šele, če bo v postopku za razveljavitev klavzule pravnomočnosti uspel, bo lahko vložil ugovor v smislu 56. čl. ZIZ v zvezi s čl. 55 ZIZ.
Krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe iz 6. alinee 1. odst. 53. čl. SZ bi bil podan le, če bi imel lastnik stanovanja pravico odkloniti sklenitev aneksa k najemni pogodbi. Odkloni pa ga lahko le v primeru, ki je določen v 3. odst. 39. čl. SZ. Po 2. odst. 41. čl. SZ mora lastnik stanovanja skleniti aneks, če se število oseb poveča za 1 ali 2.
Obdolženi je priznal, da je za dvesto DEM od drugega kupil avtoradio brez dokumentov, ta avtoradio znamke Alpine pa naj bi bil, kot izhaja iz ugotovitev predkazenskega postopka dne 29.6.1997 vzet v škodo R. K. iz njegovega zaprtega osebnega avtomobila reg št. ..., ki je bil parkiran na Š. št.6 v Ljubljani. Navedeno tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostuje za tisto stopnjo utemeljenosti suma, ki se zahteva za uvedbo preiskave.
V primeru, da se zoper obdolženca kazenski postopek ustavi zaradi smrti zasebnega tožilca in ko nihče od upravičencev iz 55. člena ZKP v roku ni izjavil, da nadaljuje postopek, stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika, bremene proračun.
Zasebni tožilec in obdolženec se v primeru umika zasebne tožbe lahko poravnata le o medsebojnih stroških, ne pa tudi glede povprečnine (torej o strošku kazensekega postopka iz 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP). Ta del stroškov se tako vedno naloži zasebnemu tožilcu.