Stečajni dolžnik, ki je prijavljeno terjatev sicer delno priznal, ima v sporu, ki teče med dvema stečajnima upnikoma zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve, položaj enotnega sospornika, saj bo imela odločitev v tem sporu (ugotovitev obstoja prerekane terjatve) pravni učinek na stečajnega dolžnika.
Ker tožena stranka ni odgovorila na tožbo in je bila opozorjena na posledice po 277. čl. ZPP, je sodišče pravilno izdalo zamudno sodbo po 318. čl. ZPP, ker so bili izpolnjeni tudi ostali zahtevani pogoji.
Če je sodišče izdalo sklep, s katerim je zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ker je ugotovilo, da stečajni razlog po 1. odst. 2. člena ZPPSL ni podan, dolžnik ne more s pritožbo uspešno izpodbijati tega sklepa iz razloga, da ZFPPod uvaja dodaten stečajni razlog v obliki kapitalske neustreznosti podjetja.
Plačilo dokaj skromnega zneska preživnine do datuma polnoletnosti tožnice za toženca ne bo pomenilo socialne ogroženosti, upoštevaje višino njegovih dohodkov.
Če sodišče prve stopnje na podlagi primerjave podpisa tožnika na predlogu za sodno varstvo in na pooblastilu utemeljeno dvomi v verodostojnost pooblastila pooblaščenca, pozove s sklepom pooblaščenca, da v roku 30 dni dostavi pravilno pooblastilo z izjavo tožnika o odobritvi pravnih dejanj pooblaščenca, sicer se šteje, da pooblaščenec ni upravičen za zastopanje.
Izvršilni naslov in sklep o izvršbi govori o tem, da mora dolžnik dopustiti dostop. V nasprotju z namenom ZIZ bi bila razlaga, da je to obveznost izpolnil s tem, da je dostop nekaj časa dopustil, nato pa ga spet onemogočil.
Odločba delovnega in socialnega sodišča, v kateri dolžniku ni naloženo, da upniku povrne plačo in regres, ni primeren izvršilni naslov za prisilno izterjavo plače in regresa.
Čeprav je tožeča stranka v svoji izjavi z dne 22.3.1999 resda v neskladju z besedilom prvega odst. 193. čl. ZPP/77, kateri govori o umiku tožbe, zapisala "da v celoti umika svoj tožbeni zahtevek zoper toženo stranko", je bilo tako po prepričanju prvostopnega sodišča (ki je poslalo umik tožbe v privolitev toženi stranki), kot po prepričanju pritožbenega sodišča že takrat jasno, da tožeča stranka tožbo umika, ne pa, da se odpoveduje tožbenemu zahtevku, saj je istočasno predlagala tudi ustavitev postopka in ne izdaje sodbe na podlagi odpovedi kot zakonite procesne posledice odpovedi tožbenemu zahtevku.
Krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe iz 6. alinee 1. odst. 53. čl. SZ bi bil podan le, če bi imel lastnik stanovanja pravico odkloniti sklenitev aneksa k najemni pogodbi. Odkloni pa ga lahko le v primeru, ki je določen v 3. odst. 39. čl. SZ. Po 2. odst. 41. čl. SZ mora lastnik stanovanja skleniti aneks, če se število oseb poveča za 1 ali 2.
Zasebni tožilec in obdolženec se v primeru umika zasebne tožbe lahko poravnata le o medsebojnih stroških, ne pa tudi glede povprečnine (torej o strošku kazensekega postopka iz 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP). Ta del stroškov se tako vedno naloži zasebnemu tožilcu.
V primeru, da se zoper obdolženca kazenski postopek ustavi zaradi smrti zasebnega tožilca in ko nihče od upravičencev iz 55. člena ZKP v roku ni izjavil, da nadaljuje postopek, stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika, bremene proračun.
Obdolženi je priznal, da je za dvesto DEM od drugega kupil avtoradio brez dokumentov, ta avtoradio znamke Alpine pa naj bi bil, kot izhaja iz ugotovitev predkazenskega postopka dne 29.6.1997 vzet v škodo R. K. iz njegovega zaprtega osebnega avtomobila reg št. ..., ki je bil parkiran na Š. št.6 v Ljubljani. Navedeno tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostuje za tisto stopnjo utemeljenosti suma, ki se zahteva za uvedbo preiskave.