Slabo zdravstveno stanje dolžnika in želja, da bi z družino uporabljal stanovanjsko hišo do svoje smrti, ni pravno upošteven razlog, ki bi lahko preprečeval izdajo sklepa po 192. členu ZIZ o izročitvi prodane hiše kupcu z javne dražbe. Dolžnik lahko uveljavlja le pravico do najema stanovanja za čas treh let od dneva prodaje.
Dejstvo, da zaradi tožnikovih težav trpi tudi njegova okolica, predvsem družinski člani, na višino odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti, ne vpliva, saj pomeni odškodnina iz tega naslova zadoščenje, ki naj omili oškodovančeve težave oziroma škodo.
stroški kazenskega postopka - pooblastilo - pooblaščenec zasebnega tožilca - zasebni tožilec - nepopolna in nerazumljiva vloga - postopek
Določbo 1. odst. 96. čl. Zakona o kazenskem postopku je tako potrebno šteti kot splošno določbo o plačilu stroškov kazenskega postopka v primerih, ki so v 1. odst. 96. čl. ZKP navedeni in ostale odstavke 96. člena le kot posebno ureditev o dolžnosti plačila stroškov kazenskega postopka v navedenih procesnih situacijah in o zavezancih (ovaditelj, zasebni tožilec, oškodovanec kot tožilec in oškodovanec).
Ker v 2. 3. in 4. odst. 96. člena ZKP ni izrecno navedeno, kdo je zavezanec za plačilo stroškov kazenskega postopka v primeru, ko zasebni tožilec umre in nihče od upravičencev ne nadaljuje kazenskega pregona zoper obdolženca, je tako potrebno uporabiti določbo 1. odst.
96. čl. Zakona o kazenskem postopku kot splošno določbo in na podlagi te določbe odločiti o stroških.
ZIZ sodišču oz. izvršitelju ne nalaga, da mora stranko oz. upnika obvestiti o uspehu dražbe, in tudi ne, da mora stranko oz. upnika poučiti o pravici, da lahko v predpisanem 30-dnevnem roku predlaga drugo dražbo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20668
KZ člen 311, 311/2, 311, 311/2. ZKP člen 358, 358-1, 358, 358-1.
prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znak kaznivega dejanja - pomanjkanje dokazov
Ker v opisu kaznivega dejanja ni razvidno, da bi imelo ravnanje obeh obtožencev znake kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo, je sodišče izpodbijano sodbo, s katero sta bila obtoženca oproščena zaradi pomanjkanja dokazov, spremenilo tako, da je obtoženca oprostilo zato, ker njuno ravnanje, tako kot je opisano, po zakonu ni kaznivo dejanje.
Pravice kupca, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, določa 488. člena ZOR, ki na prvem mestu daje kupcu pravico, da zahteva od prodajalca, da napako odpravi. Po sodni praksi lahko tudi sam kupec napako odpravi in zahteva od prodajalca povračilo stroškov, vendar ima slednji možnost dokazovati, da so bili dejanski stroški odprave napake nižji.
Sodišče prve stopnje je odredilo vabljanje (in ne le obveščanje) mladoletnih obdolžencev, njihovih zagovornikov, staršev, prič ... na sejo senata za mladoletnike z namenom, da se naj njej, na podlagi kontradiktornega postopka, dejansko stanje v popolnosti in pravilno ugotovi. Ker je sejo opravilo kljub nenavzočnosti enega od mladoletnih storilcev in njegovega očeta, ki vabil za sejo nista dobila pravočasno, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz II. odst. 371. čl. ZKP. Odsotni mladoletniki se namreč v primerjavi s soobtoženimi mladoletniki ni imel možnosti izjaviti o dokazih, pridobljenih med pripravljalnim postopkom, in tistih, izvedenih na seji, in ni mogel predlagati novih dokazov.
Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbam zagovornikov vseh treh obdolžencev zato, ker je bila v izpodbijani sodbi premalo upoštevana manjša teža kaznivega dejanja, pri katerem je bila intenziteta sile zelo majhna. Premalo je bila tudi upoštevana mladost obdolžencev in zasvojenost.
ZOR člen 74, 74/2, 88, 88/1, 88/3, 74, 74/2, 88, 88/1, 88/3. ZIZ člen 272, 272.
učinki pogodbe - pooblaščenec - začasna odredba
Pogodba sklenjena po pooblaščencu, obstoji že ko je sklenjeno le njeno učinkovanje, se odloži do odobritve pooblastila. Zahtevek na ničnost pogodbe zato ni izključen. Začasne odredbe pri oblikovalnih tožbenih zahtevkih niso izključene.
Ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bile vzrok za izbruh njegove duševne bolezni razmere na služenju vojaškega roka, so pa te razmere lahko delovale kot pospešujoč faktor pri nastanku bolezenskih znakov, tožena stranka za njegovo škodo ne odgovarja, ker tožeča stranka ni dokazala nedopustnega ravnanja tožene stranke in vzročne zveze med nastankom škode in nedopustnim ravnanjem, služenje vojaškega roka samo po sebi pa ni nevarna dejavnost, za katero bi odgovarjala tožena stranka.
Ker je tožena stranka v pritožbenem postopku predložila nov dokaz, ki bi lahko povzročil zanjo ugodnejšo odločbo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar zahteva razveljavitev izpodbijane sodbe.
Ker je tožeča stranka kršila pogodbeno obveznost in omogočila svoji ženi in hčeri vstop v poslovne prostore in skladišče tožene stranke z namenom fotokopiranja, kamor je lahko zahajal le on sam in je v tem času toženi stranki nastajal tudi manjko v skladišču, je utemeljeno tožeči stranki odpoevdala pogodbo o delu brez odpovednega roka, ki v tem primeru ne bi imel nobenega smisla.
Ker je bila taksa za predlog plačana znotraj roka, ki ga je določilo sodišče in v tem roku sodišču tudi predloženo dokazilo o njenem plačilu, niso bile izpolnjene predpostavke za domnevani umik predloga za izvršbo.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-3. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368. Pravilnik o tečajih in izpitih za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni za osebe zaposlene v proizvodnji ali prometu z živili člen 3, 3/5.
prenehanje delovnega razmerja - razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto - pogoji
Pri razporeditvi delavca na drugo ustrezno delovno mesto, če nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, na katerega je razporejen, ni potrebno ugotavljati nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela, saj v takem primeru ne gre za spor o razporeditvi, ampak za ohranitev delovnega razmerja v primeru neizpolnjevanja zahtev za zasedbo delovnega mesta.
Če je bila vložena ovadba za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po 1. odst. 134. čl. KZ, obtožba pa je isto dejanje pravno opredelila po 2. in 1. odst. 133. čl. KZ, je ob dokazni ugotovitvi, da je obdolženi storil le kaznivo dejanje po 1. odst. 133. čl. KZ, potrebno obtožbo tako pravno opredeliti in jo zavrniti v skladu s 4. odst. 357. čl. ZPP. Sklep o zavrženju obtožbe po 2. tč. 1. odst. 133. čl. KZ ne pride v poštev.
objektivna odškodninska odgovornost - negmotna škoda - poklicna bolezen
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da bi lahko tožena stranka za negmotno škodo, nastalo zaradi poklicnega obolenja, odgovarjala le krivdno. Kdor se ukvarja z nevarno dejavnostjo, pri kateri lahko delavec zboli za poklicno boleznijo, je objektivno odgovoren za posledice poklicne bolezni, če do nje pride.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji
Ker je vsaj za neznatno umirjanje psihoze pri pridržanki potrebno vsaj tritedensko pridržanje saj bi v nasprotnem primeru povzročila pritožnica škodo sebi in svojemu premoženju, je pridržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku Psihiatrične bolnice za ta čas utemeljeno.
ZZZPB člen 17, 17. ZUP člen 14, 14. ZPP (1977) člen 11, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 11, 354, 354/2, 354/2-13, 369. ZDSS člen 17, 18, 17, 18.
pasivna legitimacija - označba tožeče stranke
Tožbe, s katero je tožnik zahteval priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ni dovoljeno zavreči iz razloga, ker je tožnik namesto Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je izdala dokončno odločbo o pravici do denarnega nadomestila, opredelil kot toženo stranko območno enoto zavoda za zaposlovanje, ki je odločala na pri sropnji. Če stranka ni pasivno legitimirana, ker ni nosilec vtoževanih obveznosti, je treba tožbeni zahtevek zoper to stranko zavrniti kot neutemeljen, ne pa tožbe zavreči, ker ne gre za vprašanje sposobnost biti stranka po procesnem pravu.
Kljub temu, da iz mnenja posvetovalne komisije Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije izhaja podpora, da se obsojenko pod pogojem, da so izčrpane vse možnosti zdravljenja in varstva v psihiatrični ustanovi, namesti v socialno ustanovo, je za pravilno odločitev v tej zadevi potrebno pridobiti mnenje izvedenca psihiatra, ki bo na podlagi ocene zdravstvenega stanja obsojenke podal mnenje o tem, katera od omenjenih ustanov je za obsojenko najbolj primerna oz. glede na izrečeni varnostni ukrep najbolj ustrezna.
ZPP (1977) člen 369, 369/1, 369, 369/1. ZPIZ člen 19, 20, 27, 19, 20, 27.
ocena
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/89 s kasnejšimi spremembami) in Statut tedanje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 40/83 s kasnejšimi spremembami), nista pogojevala vključitve kmetov v obvezno zavarovanje s predhodno oceno zdravstvene zmožnosti. Tudi če je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik ob vključitvi v obvezno zavarovanje kot drugi kmet ni bil sposoben opravljati težkega fizičnega dela na kmetiji zaradi okvare hrbtenice iz otroških let, pa je bil zaradi pomankljive sistemske ureditve v zavarovanje vključen, njegovega zahtevka za priznanje pravice iz invalidskega zavarovanja ni dovoljeno zavrniti le iz tega razloga, posebej ob dejstvu, da je tožnik (sicer kontraindicirano) delo na kmetiji dejansko opravljal in plačeval prispevke iz tega naslova.