Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbam zagovornikov vseh treh obdolžencev zato, ker je bila v izpodbijani sodbi premalo upoštevana manjša teža kaznivega dejanja, pri katerem je bila intenziteta sile zelo majhna. Premalo je bila tudi upoštevana mladost obdolžencev in zasvojenost.
Pritožba ne more biti uspešna, če pritožnik kot ekskulpacijski razlog ponavlja dejstva, o katerih je sodišče prve stopnje v obsodilni sodbi zoper njega že zavzelo stališče.
ZIZ sodišču oz. izvršitelju ne nalaga, da mora stranko oz. upnika obvestiti o uspehu dražbe, in tudi ne, da mora stranko oz. upnika poučiti o pravici, da lahko v predpisanem 30-dnevnem roku predlaga drugo dražbo.
Udeleženci v cestnem prometu so res sicer upravičeni pričakovati, da bodo vsi udeleženci spoštovali predpise o varnosti cestnega prometa (načelo zaupanja v cestnem prometu). Vendar pa so hkrati dolžni tudi preprečiti nevarnost, ki jo s svojim protipredpisnim vedenjem ustvarijo drugi udeleženci v prometu (načelo defenzivne vožnje).
Slabo zdravstveno stanje dolžnika in želja, da bi z družino uporabljal stanovanjsko hišo do svoje smrti, ni pravno upošteven razlog, ki bi lahko preprečeval izdajo sklepa po 192. členu ZIZ o izročitvi prodane hiše kupcu z javne dražbe. Dolžnik lahko uveljavlja le pravico do najema stanovanja za čas treh let od dneva prodaje.
Pravice kupca, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, določa 488. člena ZOR, ki na prvem mestu daje kupcu pravico, da zahteva od prodajalca, da napako odpravi. Po sodni praksi lahko tudi sam kupec napako odpravi in zahteva od prodajalca povračilo stroškov, vendar ima slednji možnost dokazovati, da so bili dejanski stroški odprave napake nižji.
Sodišče prve stopnje je odredilo vabljanje (in ne le obveščanje) mladoletnih obdolžencev, njihovih zagovornikov, staršev, prič ... na sejo senata za mladoletnike z namenom, da se naj njej, na podlagi kontradiktornega postopka, dejansko stanje v popolnosti in pravilno ugotovi. Ker je sejo opravilo kljub nenavzočnosti enega od mladoletnih storilcev in njegovega očeta, ki vabil za sejo nista dobila pravočasno, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz II. odst. 371. čl. ZKP. Odsotni mladoletniki se namreč v primerjavi s soobtoženimi mladoletniki ni imel možnosti izjaviti o dokazih, pridobljenih med pripravljalnim postopkom, in tistih, izvedenih na seji, in ni mogel predlagati novih dokazov.
Zaradi priznanja obdolženca, da je oškodovanki že prej večkrat grozil po telefonu in jo enkrat prej celo klofutnil, ni dvoma, da je oškodovanko fizično napadel tudi tokrat, saj le-ta iz razloga, ker je bil obdolženi edini njen nekdanji delavec, ki je ni tožil zaradi neizplačila plače, ni imela prav nobenega interesa, da bi ga sodno preganjala.
Ker je tožeča stranka kršila pogodbeno obveznost in omogočila svoji ženi in hčeri vstop v poslovne prostore in skladišče tožene stranke z namenom fotokopiranja, kamor je lahko zahajal le on sam in je v tem času toženi stranki nastajal tudi manjko v skladišču, je utemeljeno tožeči stranki odpoevdala pogodbo o delu brez odpovednega roka, ki v tem primeru ne bi imel nobenega smisla.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-3. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368. Pravilnik o tečajih in izpitih za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni za osebe zaposlene v proizvodnji ali prometu z živili člen 3, 3/5.
prenehanje delovnega razmerja - razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto - pogoji
Pri razporeditvi delavca na drugo ustrezno delovno mesto, če nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, na katerega je razporejen, ni potrebno ugotavljati nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela, saj v takem primeru ne gre za spor o razporeditvi, ampak za ohranitev delovnega razmerja v primeru neizpolnjevanja zahtev za zasedbo delovnega mesta.
Ker je bila taksa za predlog plačana znotraj roka, ki ga je določilo sodišče in v tem roku sodišču tudi predloženo dokazilo o njenem plačilu, niso bile izpolnjene predpostavke za domnevani umik predloga za izvršbo.
ZOR člen 74, 74/2, 88, 88/1, 88/3, 74, 74/2, 88, 88/1, 88/3. ZIZ člen 272, 272.
učinki pogodbe - pooblaščenec - začasna odredba
Pogodba sklenjena po pooblaščencu, obstoji že ko je sklenjeno le njeno učinkovanje, se odloži do odobritve pooblastila. Zahtevek na ničnost pogodbe zato ni izključen. Začasne odredbe pri oblikovalnih tožbenih zahtevkih niso izključene.
Ker je tožena stranka v pritožbenem postopku predložila nov dokaz, ki bi lahko povzročil zanjo ugodnejšo odločbo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar zahteva razveljavitev izpodbijane sodbe.
Ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bile vzrok za izbruh njegove duševne bolezni razmere na služenju vojaškega roka, so pa te razmere lahko delovale kot pospešujoč faktor pri nastanku bolezenskih znakov, tožena stranka za njegovo škodo ne odgovarja, ker tožeča stranka ni dokazala nedopustnega ravnanja tožene stranke in vzročne zveze med nastankom škode in nedopustnim ravnanjem, služenje vojaškega roka samo po sebi pa ni nevarna dejavnost, za katero bi odgovarjala tožena stranka.
objektivna odškodninska odgovornost - negmotna škoda - poklicna bolezen
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da bi lahko tožena stranka za negmotno škodo, nastalo zaradi poklicnega obolenja, odgovarjala le krivdno. Kdor se ukvarja z nevarno dejavnostjo, pri kateri lahko delavec zboli za poklicno boleznijo, je objektivno odgovoren za posledice poklicne bolezni, če do nje pride.
Obdolženi bi tudi v primeru, če bi na Izjavo o izgubi - kraji vozniškega dovoljenja namesto besede "ukradel" podčrtal besedo "izgubil", storil isto kaznivo dejanje, saj je v času izpolnjevanja vloge za izdajo nadomestnega vozniškega dovoljenja dobro vedel, da njegovi osebni dokumenti (vozniško dovoljenje, prometno dovoljenje, potni list, ...) niso bili niti izgubljeni niti ukradeni, ampak z njegove strani prostovljno izročeni avstrijskim varnostnim organom.
Če je bila vložena ovadba za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po 1. odst. 134. čl. KZ, obtožba pa je isto dejanje pravno opredelila po 2. in 1. odst. 133. čl. KZ, je ob dokazni ugotovitvi, da je obdolženi storil le kaznivo dejanje po 1. odst. 133. čl. KZ, potrebno obtožbo tako pravno opredeliti in jo zavrniti v skladu s 4. odst. 357. čl. ZPP. Sklep o zavrženju obtožbe po 2. tč. 1. odst. 133. čl. KZ ne pride v poštev.
Prvostopno sodišče je prepričljivo obrazložilo, zakaj ni verjelo oškodovancu, da naj bi ga poškodovala prav oba obdolženca. Zato je bila pritožba okrožnega državnega tožilca zavrnjena kot neutemeljena.
Kljub temu, da iz mnenja posvetovalne komisije Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije izhaja podpora, da se obsojenko pod pogojem, da so izčrpane vse možnosti zdravljenja in varstva v psihiatrični ustanovi, namesti v socialno ustanovo, je za pravilno odločitev v tej zadevi potrebno pridobiti mnenje izvedenca psihiatra, ki bo na podlagi ocene zdravstvenega stanja obsojenke podal mnenje o tem, katera od omenjenih ustanov je za obsojenko najbolj primerna oz. glede na izrečeni varnostni ukrep najbolj ustrezna.
Zaradi obtoženčevega pripoznanja premoženjskopravnega zahtevka, kot ga je priglasil oškodovanec, je sodišče prve stopnje temu pripoznanju utemeljeno sledilo in zato ni presojalo njegove utemeljenosti. Pritožbeno uveljavljana absolutna nezmožnost plačila le-tega pa kaže na to, da si je obtoženi s pripoznanjem očitno poskušal pridobiti milejšo kazensko sankcijo.