Ker je t.i. dolgovni seznam po določbi 2. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ izvršilni naslov, ki mu dolžnik v danem primeru te lastnosti ne odreka, ima uporabnik pravico zahtevati zavarovanje svoje terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini po določbi 243. člena ZIZ.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo dodatek k pogodbi, sklenjen 6.12.1995, s katerim sta pravdni stranki med drugim podaljšali veljavnost osnovne pogodbe. Iz 3. točke navedenega dodatka izhaja, da je mandat direktorja tožeči stranki podaljšan "do imenovanja novega direktorja družbe P. d.o.o. oz. najkasneje do 31.12.1996". Pravdni stranki sta torej osnovno pogodbo o poslovodenju podaljšali do nastopa razveznega pogoja, to je do imenovanja novega direktorja tožene stranke, najkasneje pa do 31.12.1996, če navedeni razvezni pogoj do 31.12.1996 ne bi nastopil. Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha pogodba veljati, če se pogoj izpolni. Ker je skupščina tožene stranke na seji dne 23.9.1996 imenovala novega direktorja s 1.10.1996, je bil torej dogovorjeni razvezni pogoj izpolnjen. Pogodba o poslovodenju je torej prenehala veljati z nastopom razveznega pogoja in ne zaradi odstopa od pogodbe.
Za odločitev o povrnitvi stroškov tožeči stranki, ki je umaknila tožbo, ni odločilno, ali je tožena stranka prostovoljno izpolnila zahtevek in ali je izpolnitev morebiti obremenjena z napakami, temveč da je zahtevek objektivno izpolnila, tako da tožba ni več potrebna. Tožena stranka se je namreč s tem, ko se je strinjala z umikom tožbe, odpovedala tudi nadaljnji presoji utemeljenosti zahtevka.
Če dolžnik izkaže, da je preživnino upnikoma redno nakazoval v rokih, določenih v izvršilnem naslovu, izvršba za izterjavo že zapadlih obrokov pa po podatkih sodišča ni bila nikoli predlagana, niso podani razlogi za zavarovanje preživninskih obrokov, ki bodo zapadli v naslednjem letu.
ZPP v 4. odst. 180. čl. ne vsebuje fikcije umika tožbe za primer, ko tožnik sodno takso sicer plača, ne pošlje pa sodišču dokazila o njenem plačilu. Zato sodišče ne more šteti, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če je v od sodišča postavljenem roku dolžno takso za tožbo plačala, ni pa o tem poslala potrdila sodišču.
Opustitev plačila takse ima po 3. odst. 497. čl. Zakona o pravdnem postopku za posledico, da se šteje, da je vlagatelj napoved pritožbe umaknil, postopek pa se ne nadaljuje.
Zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude, kar pomeni, da pride do teka zamudnih obresti ne glede na morebitno dolžnikovo krivdo za zamudo.
ZOR člen 341, 341/1, 341/1-1, 341, 341/1, 341/1-1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
ugovor pobota terjatev
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v 5. točki prvega odstavka 341. člena določa, da ne more prenehati s pobotom terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja. Terjatev upnice izvira iz zakonitega preživljanja otroka, saj je dolžnik kot oče mladoletne upnice zanjo po izvršilnem naslovu dolžan plačati preživnino, zaradi česar take terjatve ni mogoče pobotati že po samem zakonu. Dolžnikov dolg oz. upničina terjatev ne more prenehati na podlagi uveljavljanega pobota.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20668
KZ člen 311, 311/2, 311, 311/2. ZKP člen 358, 358-1, 358, 358-1.
prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znak kaznivega dejanja - pomanjkanje dokazov
Ker v opisu kaznivega dejanja ni razvidno, da bi imelo ravnanje obeh obtožencev znake kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo, je sodišče izpodbijano sodbo, s katero sta bila obtoženca oproščena zaradi pomanjkanja dokazov, spremenilo tako, da je obtoženca oprostilo zato, ker njuno ravnanje, tako kot je opisano, po zakonu ni kaznivo dejanje.
ZIZ sodišču oz. izvršitelju ne nalaga, da mora stranko oz. upnika obvestiti o uspehu dražbe, in tudi ne, da mora stranko oz. upnika poučiti o pravici, da lahko v predpisanem 30-dnevnem roku predlaga drugo dražbo.
Ocena vsebine obdolženčevega zagovora, ko je povedal, da je, čeprav je bil v plačilnih težavah že v letu 1994, prodajalcem povedal o svoji neplačevitosti šele takrat, ko so ga začeli resno terjati, in ocena izpoved skoraj vseh prič oškodovancev o tem, kako si je obdolženi izmislil marsikaj, da bi jih kot prodajalec prepričal o tem, da je zanesljiv plačnik, potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o obstoju goljufivega namena.
Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbam zagovornikov vseh treh obdolžencev zato, ker je bila v izpodbijani sodbi premalo upoštevana manjša teža kaznivega dejanja, pri katerem je bila intenziteta sile zelo majhna. Premalo je bila tudi upoštevana mladost obdolžencev in zasvojenost.
Pravice kupca, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, določa 488. člena ZOR, ki na prvem mestu daje kupcu pravico, da zahteva od prodajalca, da napako odpravi. Po sodni praksi lahko tudi sam kupec napako odpravi in zahteva od prodajalca povračilo stroškov, vendar ima slednji možnost dokazovati, da so bili dejanski stroški odprave napake nižji.
Dejstvo, da zaradi tožnikovih težav trpi tudi njegova okolica, predvsem družinski člani, na višino odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti, ne vpliva, saj pomeni odškodnina iz tega naslova zadoščenje, ki naj omili oškodovančeve težave oziroma škodo.
stroški kazenskega postopka - pooblastilo - pooblaščenec zasebnega tožilca - zasebni tožilec - nepopolna in nerazumljiva vloga - postopek
Določbo 1. odst. 96. čl. Zakona o kazenskem postopku je tako potrebno šteti kot splošno določbo o plačilu stroškov kazenskega postopka v primerih, ki so v 1. odst. 96. čl. ZKP navedeni in ostale odstavke 96. člena le kot posebno ureditev o dolžnosti plačila stroškov kazenskega postopka v navedenih procesnih situacijah in o zavezancih (ovaditelj, zasebni tožilec, oškodovanec kot tožilec in oškodovanec).
Ker v 2. 3. in 4. odst. 96. člena ZKP ni izrecno navedeno, kdo je zavezanec za plačilo stroškov kazenskega postopka v primeru, ko zasebni tožilec umre in nihče od upravičencev ne nadaljuje kazenskega pregona zoper obdolženca, je tako potrebno uporabiti določbo 1. odst.
96. čl. Zakona o kazenskem postopku kot splošno določbo in na podlagi te določbe odločiti o stroških.