spolni napad na otroka - nadaljevano kaznivo dejanje
Ker so bila kazniva dejanja storjena v škodo treh oškodovank, torej ker gre za tako imenovane osebne delikte, je uporaba konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja praviloma izključena, ker bi bila v nasprotju s kriminalnopolitičnimi izhodišči, kakor izhajajo iz veljavne kazenske zakonodaje.
Pri presoji utemeljenosti regresnega zahtevka tožeče stranke zoper toženo stranko kot trasanta po Zakonu o čeku je prvostopno sodišče izhajalo iz napačne razlage 2. odst. 19. čl. Zakona o čeku. Zmotno je menilo, da mora za uveljavitev regresnega zahtevka zoper trasanta tožeča stranka predložitev čeka v plačilo in neplačilo izkazati s poleg protestom čeka ali trasatove izjave, da zavrača plačilo, tudi s potrdilom zavoda za obračunavanje, da je bil ček predložen ob pravem času in da ni poravnan z obračunom. Listine, s katerimi se ugotavlja predložitev čeka v plačilo in neplačilo, navedene alternativno in ne kumulativno, kot to zmotno meni prvostopno sodišče.
Premoženjski položaj solastnikov stvari, ki se deli, sam po sebi in okoliščino, na podlagi katere bi lahko šteli, da ima eden od lastnikov upravičeno večji interes do stvari.
stečajni postopek - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo
V situaciji, ko je v stečajnem postopku upnikova prijavljena terjatev na naroku za preizkus terjatev prerekana, ZPPSL stečajnemu senatu v prvem odst. 144. člena nalaga, da upnika, če ta za svojo terjatev še ni pridobil izvršilnega naslova, napoti, da v 15. dneh po prejemu sklepa začne sodni ali drug postopek za ugotovitev prerekane terjatve. Iz tega sledi, da stečajni senat ne presoja utemeljenosti upnikove prijavljene terjatve. To je stvar posebnega postopka, ki ga upnik začne na podlagi napotitvenega sklepa stečajnega senata, v katerem bo upnik lahko dokazoval utemeljenost prerekane terjatve.
STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL43182
ZPPSL člen 36, 36.
stečaj - zahtevek
Denacionalizacijski upravičenec, ki ima svoj zahtevek zavarovan z začasno odredbo in zavezanec kasneje pride v stečaj ima poseben status v stečaju in stvari zavezanca z začasno odredbo ne pridejo v stečajno maso.
ZPP (1977) člen 230, 230/2, 230, 230/2. ZLPP člen 48, 48/1, 48/2, 48, 48/1, 48/2.
revizijsko poročilo - javna listina
Če je revizijski organ med ugotovitvami finančno računovodskega pregleda ocenil, da je podan (le) "utemeljeni sum, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine" v višini dobička, ki so ga izkazovale t. im. by pass družbe, v sklepnih ugotovitvah pa, da se domneva oškodovanje v takšni višini, druge alinee III/1. tč. revizijskega poročila ni moč razumeti tako, da je višina oškodovanja družbene lastnine iz tega naslova na tem mestu ugotovljena in da je to dejstvo, ki mu je pripisati dokazno moč iz 230. čl. ZPP/77.
Utemeljenost ali neutemeljenost tožbenega zahtevka ni okoliščina, ki bi lahko vplivala na dovolitev zaznambe spora v zemljiški knjigi oziroma na zavrnitev tovrstnega predloga.
Po določbi 2. odst. 44. čl. ZPP je odločilna vrednost, ki jo tožnik navede v tožbi. To je pravilo, od katerega pa po ZPP obstaja tudi izjema: če je tožnik navedel očitno previsoko ali prenisko vrednost. Sodišče preizkusi ocenitev bodisi po uradni dolžnosti, bodisi po predlogu tožene stranke.
Toženec, ki je podpisal zadolžnico (listino) mora plačati dolg, če ne dokaže nepravilnosti njene vsebine. Tretji nima pravice ugovora zoper sklep o začasni odredbi, saj nima položaja stranke v postopku.
Pritožba ne more biti uspešna, če pritožnik kot ekskulpacijski razlog ponavlja dejstva, o katerih je sodišče prve stopnje v obsodilni sodbi zoper njega že zavzelo stališče.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20668
KZ člen 311, 311/2, 311, 311/2. ZKP člen 358, 358-1, 358, 358-1.
prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znak kaznivega dejanja - pomanjkanje dokazov
Ker v opisu kaznivega dejanja ni razvidno, da bi imelo ravnanje obeh obtožencev znake kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo, je sodišče izpodbijano sodbo, s katero sta bila obtoženca oproščena zaradi pomanjkanja dokazov, spremenilo tako, da je obtoženca oprostilo zato, ker njuno ravnanje, tako kot je opisano, po zakonu ni kaznivo dejanje.
Če je oškodovanec umaknil predlog za kazenski pregon, pa se predtem z obdolčencem ni sporazumel glede plačila stroškov kazenskega postopka, je stroške dolžan sam plačati. Nagib za umik nima na to njegovo dolžnost nobenega vpliva.
ZIZ sodišču oz. izvršitelju ne nalaga, da mora stranko oz. upnika obvestiti o uspehu dražbe, in tudi ne, da mora stranko oz. upnika poučiti o pravici, da lahko v predpisanem 30-dnevnem roku predlaga drugo dražbo.
Pravice kupca, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, določa 488. člena ZOR, ki na prvem mestu daje kupcu pravico, da zahteva od prodajalca, da napako odpravi. Po sodni praksi lahko tudi sam kupec napako odpravi in zahteva od prodajalca povračilo stroškov, vendar ima slednji možnost dokazovati, da so bili dejanski stroški odprave napake nižji.
Ocena vsebine obdolženčevega zagovora, ko je povedal, da je, čeprav je bil v plačilnih težavah že v letu 1994, prodajalcem povedal o svoji neplačevitosti šele takrat, ko so ga začeli resno terjati, in ocena izpoved skoraj vseh prič oškodovancev o tem, kako si je obdolženi izmislil marsikaj, da bi jih kot prodajalec prepričal o tem, da je zanesljiv plačnik, potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o obstoju goljufivega namena.
Ker je po izreku prvostopenjske sodbe nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona, je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je obtožbo zavrnilo.