spolni napad na otroka - nadaljevano kaznivo dejanje
Ker so bila kazniva dejanja storjena v škodo treh oškodovank, torej ker gre za tako imenovane osebne delikte, je uporaba konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja praviloma izključena, ker bi bila v nasprotju s kriminalnopolitičnimi izhodišči, kakor izhajajo iz veljavne kazenske zakonodaje.
Razlogi, ki jih navaja pritožnica (torej, da zet imetnice stanovanjske pravice ni ožji družinski član v smislu določbe 6. člena SZ ter da zato prvotoženka privatizacijske pogodbe z njim ne bi smela skleniti; pogodbe s tretjetoženko, pa ne bi smela skleniti, ker tožnica ni podala pisne privolitve v smislu določbe 117. člena SZ) predstavljajo le razloge zaradi katerih bi bila pogodba izpodbojna, ne pa razlogov, ki bi povzročili ničnost pogodbe.
Za dokazovanje spornih dejstev so primerne vsakršne listine in le javne listine, kot zmotno meni tožena stranka. Sodišče pa ugotavljanja dejanskega stanja ocenjuje vsako listino in vsak drug dokaz in nato odloča v skladu z 8. členom ZPP.
Ker je t.i. dolgovni seznam po določbi 2. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ izvršilni naslov, ki mu dolžnik v danem primeru te lastnosti ne odreka, ima uporabnik pravico zahtevati zavarovanje svoje terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini po določbi 243. člena ZIZ.
Če nobena od dolžnikovih navedb v ugovoru ni upošteven ugovorni razlog, mu ni mogoče ugoditi niti v primeru, ko upnik ni odgovoril na ugovor in ko se zaradi tega po določbi prvega odstavka 58. člena ZIZ šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
ZPP (1977) člen 230, 230/2, 230, 230/2. ZLPP člen 48, 48/1, 48/2, 48, 48/1, 48/2.
revizijsko poročilo - javna listina
Če je revizijski organ med ugotovitvami finančno računovodskega pregleda ocenil, da je podan (le) "utemeljeni sum, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine" v višini dobička, ki so ga izkazovale t. im. by pass družbe, v sklepnih ugotovitvah pa, da se domneva oškodovanje v takšni višini, druge alinee III/1. tč. revizijskega poročila ni moč razumeti tako, da je višina oškodovanja družbene lastnine iz tega naslova na tem mestu ugotovljena in da je to dejstvo, ki mu je pripisati dokazno moč iz 230. čl. ZPP/77.
Za odločitev o povrnitvi stroškov tožeči stranki, ki je umaknila tožbo, ni odločilno, ali je tožena stranka prostovoljno izpolnila zahtevek in ali je izpolnitev morebiti obremenjena z napakami, temveč da je zahtevek objektivno izpolnila, tako da tožba ni več potrebna. Tožena stranka se je namreč s tem, ko se je strinjala z umikom tožbe, odpovedala tudi nadaljnji presoji utemeljenosti zahtevka.
Po Zakonu o obligacijskih razmerjih je med drugimi pravno priznana nepremoženjska škoda tudi za pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi okrnitve svobode. Zmotno je materialnopravno stališče, da naj bi se odškodnina za tako obliko škode prisojala le na podlagi primerov, ki imajo svojo pravno podlago v 32. poglavju Zakona o kazenskem postopku.
Zakon o spremembi vrednosti dinarja člen 5, 6, 7, 8, 8/2, 5, 6, 7, 8, 8/2.
tožbeni zahtevek
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo prvostopno sodišče vtoževani znesek denominirati. Kot izhaja iz predloženih virmanov, so bila vsa nakazila toženi stranki izvršena v letu 1990. Zakon o spremembi vrednosti dinarja (Ur. l. SFRJ št. 83/89), ki je začel veljati 21.12.1989, je v 2. odstavku 8. člena določal, da od 1.1.1990 velja za vse denarne prejemke in izdatke dinar v s tem zakonom določeni novi vrednosti. Tožeča stranka je torej po tem zakonu smela nakazovati denarne zneske le v izkazani novi vrednosti dinarja. Le denarne vrednosti in zneske, izkazane v poslovnih listinah in vrednostnih papirjih, izdanih do 31.12.1989, je bilo potrebno skladno z omenjenim zakonom (primerjaj 5., 6. in 7. člen zakona) denominirati in s tem uskladiti za novo vrednostjo dinarja, za tak primer pa glede na čas nakazil toženi stranki v konkretnem primeru ne gre.
Utemeljenost ali neutemeljenost tožbenega zahtevka ni okoliščina, ki bi lahko vplivala na dovolitev zaznambe spora v zemljiški knjigi oziroma na zavrnitev tovrstnega predloga.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker dolžnik ugovarja terjatvi in o tem predloži dokaze, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi v 2. tč. razveljavilo in odločilo, da bo o zadevi odločeno v pravdi.
Notarski zapis, v katerem je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, je veljaven izvršilni naslov, če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
V sklep o dedovanju je sodišče prve stopnje povzelo takšen dedni dogovor, kakršnega so dediči na naroku za zapuščinsko obravnavo dogovorili. Zato pritožnica, ena od dedinj ne more s pritožbenimi navedbami, da so dediči naknadno, po prejemu sklepa o dedovanju dedni dogovor spremenili, doseči spremembe sklepa o dedovanju.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - prehod terjatve - sklep o ugovoru - utemeljen ugovor
Čeprav je pogodba o odstopu terjatve sestavljena v skladu z določili Zakona o obligacijskih razmerjih in privolitev oz. sodelovanje dolžnika pri sklepanju pogodbe ni potrebno, pa ne gre za javno ali po zakonu overjeno listino v smislu 1. odst. 24. člena ZIZ, ki je glede na ZOR specialnejši predpis.
Ugovor je neutemeljen, ker je upnik dolžnikovo delno plačilo pri predlogu za izvršbo upošteval, za plačilo večjega zneska pa dolžnik ni predložil dokazov.