Poškodba (moški 32 let ob nezgodi, sobopleskar) raztrganina (obsežna) na zadnji strani leve goleni in zlom prsnice z manjšim premikom kostnih odlomkov. - TB 1.200.000 SIT, 10 dni hude bolečine, 46 dni zmerne, 46 dni lažje bolečine, lažje tudi v bodoče - ZŽA 1.200.000 SIT neobčutljivost poškodovane noge na dotik, na spremembo temperature, kemične in mehanske vplive, motnja v venskem in limfnem obtoku, občasni krči v levi goleni. Je še vedno sposoben za svoje delo, le več naporov mora vlagati. SKAŽENOST 200.000,00 SIT brazgotine na levi goleni (poškodbe) in stegnih (transplantanti) STRAH 250.000,00 SIT primarni strah - (padec iz V. in I. nadstropja) in sekundarni strah skupaj prisojeno na I. stopnji 2.850.000,00 SIT. Na II. stropnji zavrnjeni pritožbi tožeče in tožene stranke.
ZOR člen 262, 262/2, 324, 324/1, 262, 262/2, 324, 324/1.
zamuda dolžnika
Obveznost vrnitve pri tožeči stranki (v knjižnici) izposojene knjige je nedenarna obveznost; kot posledica zamude z izpolnitvijo take obveznosti pa je po zakonu predvidena obveznost dolžnika povrnitve škode, ki jo je upnik pretrpel zaradi tega (2. odst. 262. člena ZOR), možna pa je tudi pogodbeno ali drugače med strankama dogovorjena dodatna obveznost dolžnika, ki je v zamudi z izpolnitvijo (v danem primeru morda s pravili poslovanja tožeče stranke, na katera je toženec pristal ob vpisu v knjižnico ali kako drugače.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL03107
ZIZ člen 29, 29/2, 34, 34/1, 67, 272, 272/2, 272/2-3.
blagovna znamka - varstvo blagovne znamke - uporaba blagovne znamke - zavarovanje terjatve - začasna odredba - narok za glavno obravnavo
Za postopek odločanja o začasnih odredbah (25. poglavje ZIZ) ni zakonske določbe, da bi sodišče moralo opraviti narok. Zato je bila sodišču prve stopnje prepuščena odločitev, ali bo narok opravilo ali ne.
Tožeča stranka ima res zaščiteno kot blagovno znamko naslovnico, oblikovano kot izhaja iz videza znamke v listini Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, izdani na podlagi 67. čl. ZIL. Besedni del blagovne znamke pa je po podatkih spisa obenem naslov knjig, katerih avtorici sta B.Č. in Z.H.. Knjižno delo ni prepoznavno v prometu po blagovni znamki ampak po delu samem katerega bistveni del je praviloma tudi naslov. Poleg tega je zaščito besednega dela blagovne znamke potrebno presojati glede na 1. odst. 34. čl. ZIL, ki pravi, da ima nosilec znamke izključno pravico uporabljati znamko v gospodarskem prometu za označevanje svojih proizvodov oziroma storitev.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo dodatek k pogodbi, sklenjen 6.12.1995, s katerim sta pravdni stranki med drugim podaljšali veljavnost osnovne pogodbe. Iz 3. točke navedenega dodatka izhaja, da je mandat direktorja tožeči stranki podaljšan "do imenovanja novega direktorja družbe P. d.o.o. oz. najkasneje do 31.12.1996". Pravdni stranki sta torej osnovno pogodbo o poslovodenju podaljšali do nastopa razveznega pogoja, to je do imenovanja novega direktorja tožene stranke, najkasneje pa do 31.12.1996, če navedeni razvezni pogoj do 31.12.1996 ne bi nastopil. Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha pogodba veljati, če se pogoj izpolni. Ker je skupščina tožene stranke na seji dne 23.9.1996 imenovala novega direktorja s 1.10.1996, je bil torej dogovorjeni razvezni pogoj izpolnjen. Pogodba o poslovodenju je torej prenehala veljati z nastopom razveznega pogoja in ne zaradi odstopa od pogodbe.
spolni napad na otroka - nadaljevano kaznivo dejanje
Ker so bila kazniva dejanja storjena v škodo treh oškodovank, torej ker gre za tako imenovane osebne delikte, je uporaba konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja praviloma izključena, ker bi bila v nasprotju s kriminalnopolitičnimi izhodišči, kakor izhajajo iz veljavne kazenske zakonodaje.
rop - velika tatvina - vlom - nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi - tatvina - izgon tujca iz države
Ker obtoženčev zagovor, da skrbi za svoje otroke in otroka pokojnega brata ni bil v ničemer izpodbit in v spisu ni podatka, ki bi kazal na drugačno stanje, zagovornik obtoženca v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da ni mogoče sprejeti stališča sodišča prve stopnje, da bi obtoženec moral izkazovati in dokazovati skrb za otroke, ampak gre za dokazno breme in mora biti tedaj eventuelna pomanjkljiva skrb ali neskrb dokazana obtožencu. V takšnem primeru pa bi po oceni sodišča prve stopnje to pomenilo tehtno obteževalno okoliščino.
Razlogi, ki jih navaja pritožnica (torej, da zet imetnice stanovanjske pravice ni ožji družinski član v smislu določbe 6. člena SZ ter da zato prvotoženka privatizacijske pogodbe z njim ne bi smela skleniti; pogodbe s tretjetoženko, pa ne bi smela skleniti, ker tožnica ni podala pisne privolitve v smislu določbe 117. člena SZ) predstavljajo le razloge zaradi katerih bi bila pogodba izpodbojna, ne pa razlogov, ki bi povzročili ničnost pogodbe.
ZPP člen 108, 108/4, 180, 180/1, 108, 108/4, 180, 180/1.
nepopolna tožba - vsebina tožbe - zahtevek
Tožba mora imeti predvsem določen zahtevek in v kolikor gre za denarni zahtevek, bi moral tožnik navesti, kolikšen znesek odškodnine zahteva, saj zgolj nejasen opis "plačila odškodnine v višini kazni, ki je predvidena za ta prekršek", ne zadostuje.
Ko je zarubljena stvar ocenjena in na prvi dražbi po tej ceni tudi (neuspešno) prodajana, na drugi dražbi te stvari ni mogoče prodati pod tretjino te vrednosti, četudi gre za pomotoma navedeno vrednost stvari (1,300.000,00 - 130.000,00).
Okoriščenec je odgovoren prikrajšancu za varovanje pridobljene koristi od trenutka, ko izve, da do nje nima pravice. Odtlej velja za nepoštenega posestnika oz. nepoštenega pridobitelja. Če bi se zato izkazalo, da je korist, ki jo je tožena stranka prejela od tožeče stranke, prešla na obdolžence, kljub temu da bi delavec tožene stranke moral in mogel zaznati, da obdolženci niso delavci tožeče stranke, od katere je prejela plačilo in zaradi česar je sprejela obveznost izročiti viski, se tožena stranka v tem gospodarskem sporu ne bi mogla uspešno sklicevati, da ni okoriščena.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe sicer navedlo posamezne zneske mesečnih stroškov za otroka, ki izhajajo iz izpovedi toženke, vendar v nadaljevanju povprečnih mesečnih otrokovih potreb ni izrazilo v denarnem znesku, pač pa se je le posplošeno sklicevalo na izpoved toženke ter splošno znane povprečne življenjske stroške in starost otroka.
Zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude, kar pomeni, da pride do teka zamudnih obresti ne glede na morebitno dolžnikovo krivdo za zamudo.
Sodišče ustavi izvršbo na sredstva na dolžnikovem žiro računu pri banki, če na dolžnikov račun v letu dni, od kar je banka prejela sklep o izvršbi ni bilo nobenega priliva sredstev.
Za dokazovanje spornih dejstev so primerne vsakršne listine in le javne listine, kot zmotno meni tožena stranka. Sodišče pa ugotavljanja dejanskega stanja ocenjuje vsako listino in vsak drug dokaz in nato odloča v skladu z 8. členom ZPP.
Pri presoji utemeljenosti regresnega zahtevka tožeče stranke zoper toženo stranko kot trasanta po Zakonu o čeku je prvostopno sodišče izhajalo iz napačne razlage 2. odst. 19. čl. Zakona o čeku. Zmotno je menilo, da mora za uveljavitev regresnega zahtevka zoper trasanta tožeča stranka predložitev čeka v plačilo in neplačilo izkazati s poleg protestom čeka ali trasatove izjave, da zavrača plačilo, tudi s potrdilom zavoda za obračunavanje, da je bil ček predložen ob pravem času in da ni poravnan z obračunom. Listine, s katerimi se ugotavlja predložitev čeka v plačilo in neplačilo, navedene alternativno in ne kumulativno, kot to zmotno meni prvostopno sodišče.
Premoženjski položaj solastnikov stvari, ki se deli, sam po sebi in okoliščino, na podlagi katere bi lahko šteli, da ima eden od lastnikov upravičeno večji interes do stvari.
stečajni postopek - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo
V situaciji, ko je v stečajnem postopku upnikova prijavljena terjatev na naroku za preizkus terjatev prerekana, ZPPSL stečajnemu senatu v prvem odst. 144. člena nalaga, da upnika, če ta za svojo terjatev še ni pridobil izvršilnega naslova, napoti, da v 15. dneh po prejemu sklepa začne sodni ali drug postopek za ugotovitev prerekane terjatve. Iz tega sledi, da stečajni senat ne presoja utemeljenosti upnikove prijavljene terjatve. To je stvar posebnega postopka, ki ga upnik začne na podlagi napotitvenega sklepa stečajnega senata, v katerem bo upnik lahko dokazoval utemeljenost prerekane terjatve.