Ker je t.i. dolgovni seznam po določbi 2. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ izvršilni naslov, ki mu dolžnik v danem primeru te lastnosti ne odreka, ima uporabnik pravico zahtevati zavarovanje svoje terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini po določbi 243. člena ZIZ.
V sklep o dedovanju je sodišče prve stopnje povzelo takšen dedni dogovor, kakršnega so dediči na naroku za zapuščinsko obravnavo dogovorili. Zato pritožnica, ena od dedinj ne more s pritožbenimi navedbami, da so dediči naknadno, po prejemu sklepa o dedovanju dedni dogovor spremenili, doseči spremembe sklepa o dedovanju.
Po Zakonu o obligacijskih razmerjih je med drugimi pravno priznana nepremoženjska škoda tudi za pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi okrnitve svobode. Zmotno je materialnopravno stališče, da naj bi se odškodnina za tako obliko škode prisojala le na podlagi primerov, ki imajo svojo pravno podlago v 32. poglavju Zakona o kazenskem postopku.
nepremoženjska škoda - poškodba - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine
1. Sodna praksa loči primarni strah (strah, ki ga oškodovanec utrpi ob škodnem dogodku) in sekundarni strah (strah, ki ga oškodovnec trpi v času zdravljenja posledic poškodbe), zakon pa kot pravno priznano nepremoženjsko škodo opredeljuje zgolj strah (200. čl. ZOR). Ne glede na to, za kakšno vrsto strahu ali celo morda za obe vrsti, sodišče oškodovancu prisodi za to nepremoženjsko škodo enotno odškodnino. 2. Odprto je ostalo vprašanje, ali ni morda stalno šumenje v ušesu kot stalna neprijetnost iz telesnih bolečin kot posebne oblike škode prešla v trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti kot druge oblike škode - to pa je treba presojati glede na vse okoliščine primera. Zaenkrat ni mogoče ugotoviti, ali je poslabšanje tožnikovega sluha posledica škodnega dogodka in ne morda njegovega večletnega dela na hrupnem delovnem mestu oziroma ni mogoče razmejiti posledic škodnega dogodka od morebitnih posledic dela v prekomernem hrupu - zlasti ne ob nepripravljenosti samega tožnika, da bi sodeloval na ustreznih testiranjih, ki bi to lahko pokazala. 3. V okviru odškodnine za skaženost se priznavajo tudi spremembe, ki so zvezane z oškodovančevo zunanjostjo (kot je npr. trajna uporaba navzven vidnih medicinskih pripomočkov). Pri priznavanju odškodnine za duševne bolečine za skaženost se priznavajo tudi subjektivna merila, vendar do razumne mere.
Sodišče ustavi izvršbo na sredstva na dolžnikovem žiro računu pri banki, če na dolžnikov račun v letu dni, od kar je banka prejela sklep o izvršbi ni bilo nobenega priliva sredstev.
Grožnja z odvzemom zemljišč z izdajo odločbe o arondaciji brez zagotovitve nadomestnih zemljišč pomeni protipravno grožnjo v smislu Zakona o denacionalizaciji. Sklenitev pogodbe v izogib takšnemu odvzemu ni izraz proste volje.
Pri presoji utemeljenosti regresnega zahtevka tožeče stranke zoper toženo stranko kot trasanta po Zakonu o čeku je prvostopno sodišče izhajalo iz napačne razlage 2. odst. 19. čl. Zakona o čeku. Zmotno je menilo, da mora za uveljavitev regresnega zahtevka zoper trasanta tožeča stranka predložitev čeka v plačilo in neplačilo izkazati s poleg protestom čeka ali trasatove izjave, da zavrača plačilo, tudi s potrdilom zavoda za obračunavanje, da je bil ček predložen ob pravem času in da ni poravnan z obračunom. Listine, s katerimi se ugotavlja predložitev čeka v plačilo in neplačilo, navedene alternativno in ne kumulativno, kot to zmotno meni prvostopno sodišče.
Premoženjski položaj solastnikov stvari, ki se deli, sam po sebi in okoliščino, na podlagi katere bi lahko šteli, da ima eden od lastnikov upravičeno večji interes do stvari.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL03107
ZIZ člen 29, 29/2, 34, 34/1, 67, 272, 272/2, 272/2-3.
blagovna znamka - varstvo blagovne znamke - uporaba blagovne znamke - zavarovanje terjatve - začasna odredba - narok za glavno obravnavo
Za postopek odločanja o začasnih odredbah (25. poglavje ZIZ) ni zakonske določbe, da bi sodišče moralo opraviti narok. Zato je bila sodišču prve stopnje prepuščena odločitev, ali bo narok opravilo ali ne.
Tožeča stranka ima res zaščiteno kot blagovno znamko naslovnico, oblikovano kot izhaja iz videza znamke v listini Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, izdani na podlagi 67. čl. ZIL. Besedni del blagovne znamke pa je po podatkih spisa obenem naslov knjig, katerih avtorici sta B.Č. in Z.H.. Knjižno delo ni prepoznavno v prometu po blagovni znamki ampak po delu samem katerega bistveni del je praviloma tudi naslov. Poleg tega je zaščito besednega dela blagovne znamke potrebno presojati glede na 1. odst. 34. čl. ZIL, ki pravi, da ima nosilec znamke izključno pravico uporabljati znamko v gospodarskem prometu za označevanje svojih proizvodov oziroma storitev.
ZPP (1977) člen 230, 230/2, 230, 230/2. ZLPP člen 48, 48/1, 48/2, 48, 48/1, 48/2.
revizijsko poročilo - javna listina
Če je revizijski organ med ugotovitvami finančno računovodskega pregleda ocenil, da je podan (le) "utemeljeni sum, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine" v višini dobička, ki so ga izkazovale t. im. by pass družbe, v sklepnih ugotovitvah pa, da se domneva oškodovanje v takšni višini, druge alinee III/1. tč. revizijskega poročila ni moč razumeti tako, da je višina oškodovanja družbene lastnine iz tega naslova na tem mestu ugotovljena in da je to dejstvo, ki mu je pripisati dokazno moč iz 230. čl. ZPP/77.
Glede na izključno vezanost premoženja na osebo podjetnika in zato enotnost osebnega in podjetniškega premoženja, za obstoj pasivne legitimacije dolžnika v tem izvršilnem postopku ni relevantno, ali je dolžnik v računu označen kot s.p. (samostojni podjetnik posameznik) ali kot fizična oseba brez tega dodatka.
Lastnik lahko odpove najemno pogodbo, če najemnik ne plača najemnine v roku, ki ga določa najemna pogodba, dvakrat zaporedoma ali dva meseca v zadnjih dvanajstih mesecih.
Ker gre za navedbe, ki bi jih dolžnik moral podati ali v pravdi ali v postopku pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, ne gre za razlog iz 56. člena ZIZ.
Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe teče od dne, ko je tožnik izvedel za motenje in za storilca. Sklepanje, da je tožnik istega dne, za katerega navaja, da se je motenje zgodilo, tudi že vedel zanj in za storilca, je preuranjeno.
Ugovor je neutemeljen, ker je upnik dolžnikovo delno plačilo pri predlogu za izvršbo upošteval, za plačilo večjega zneska pa dolžnik ni predložil dokazov.
določitev imetnika stanovanjske pravice - upravičenec do odkupa - vrednost
Do odkupa stanovanja ima pravico imetnik stanovanjske pravice v času uveljavitve Stanovanjskega zakona. Kdor je sam vsaj dve leti živel v ekonomski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice, pridobi po njegovi smrti stanovanjsko pravico. Kupnina se določi glede na vrednost stanovanjske točke na 30. dan po vložitvi zahteve za odkup, razen če je razlog, da je prišlo do sklenitve pogodbe kasneje, na strani upravičenca do odkupa.
Zakon o spremembi vrednosti dinarja člen 5, 6, 7, 8, 8/2, 5, 6, 7, 8, 8/2.
tožbeni zahtevek
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo prvostopno sodišče vtoževani znesek denominirati. Kot izhaja iz predloženih virmanov, so bila vsa nakazila toženi stranki izvršena v letu 1990. Zakon o spremembi vrednosti dinarja (Ur. l. SFRJ št. 83/89), ki je začel veljati 21.12.1989, je v 2. odstavku 8. člena določal, da od 1.1.1990 velja za vse denarne prejemke in izdatke dinar v s tem zakonom določeni novi vrednosti. Tožeča stranka je torej po tem zakonu smela nakazovati denarne zneske le v izkazani novi vrednosti dinarja. Le denarne vrednosti in zneske, izkazane v poslovnih listinah in vrednostnih papirjih, izdanih do 31.12.1989, je bilo potrebno skladno z omenjenim zakonom (primerjaj 5., 6. in 7. člen zakona) denominirati in s tem uskladiti za novo vrednostjo dinarja, za tak primer pa glede na čas nakazil toženi stranki v konkretnem primeru ne gre.
Notarski zapis, v katerem je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, je veljaven izvršilni naslov, če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
Sodišče ustavi izvršbo na sredstva na dolžnikovem žiro računu pri APP, če na dolžnikov račun v letu dni, od kar je APP prejela sklep o izvršbi, ni bilo nobenega priliva sredstev.