sklenitev pogodbe - pravna oseba - poslovni delež - razdelitev dobička
S sklepom o privatizaciji način privatizacije pravne osebe na način notranjega odkupa ni bil določen, zato upravičenci iz 12. člena ZPPOLS ne morejo v pravdi zahtevati od Slovenske razvojne družbe d.d..Sklenitve pogodbe o odkupu poslovnih deležev pravne osebe v okviru privatizacije na način notranjega odkupa.
določitev imetnika stanovanjske pravice - upravičenec do odkupa - vrednost
Do odkupa stanovanja ima pravico imetnik stanovanjske pravice v času uveljavitve Stanovanjskega zakona. Kdor je sam vsaj dve leti živel v ekonomski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice, pridobi po njegovi smrti stanovanjsko pravico. Kupnina se določi glede na vrednost stanovanjske točke na 30. dan po vložitvi zahteve za odkup, razen če je razlog, da je prišlo do sklenitve pogodbe kasneje, na strani upravičenca do odkupa.
Ugovor je neutemeljen, ker je upnik dolžnikovo delno plačilo pri predlogu za izvršbo upošteval, za plačilo večjega zneska pa dolžnik ni predložil dokazov.
spolni napad na otroka - nadaljevano kaznivo dejanje
Ker so bila kazniva dejanja storjena v škodo treh oškodovank, torej ker gre za tako imenovane osebne delikte, je uporaba konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja praviloma izključena, ker bi bila v nasprotju s kriminalnopolitičnimi izhodišči, kakor izhajajo iz veljavne kazenske zakonodaje.
RTV naročnina - novi dokazi v pritožbi - oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost predloga
1. Novi dokazi v pritožbi so po presoji pritožbenega sodišča relevantni in tako kažejo, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (2. odst. 355. čl. ZPP/77). 2. Predlog za oprostitev plačila takse za pritožbo zoper sodbo, podan potem ko stranka prejme že opomin za plačilo te takse, je prepozen. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju takšnega predloga je torej pravilna.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20667
KZ člen 169, 169/1, 169/3, 169, 169/1, 169/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
obrazložitev dejanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev
Sodišče prve stopnje posameznih trditev v zasebni tožbi ni analiziralo, saj gre lahko za različna kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, ni namreč vezano na pravno opredelitev o obtožnem aktu.
Šele po podrobni analizi vseh trditev iz opisa kaznivega dejanja bo sodišče lahko ugotovilo, ali so podani pogoji za kaznovanje, ali pa bo treba obdolženko oprostiti. Sodba torej nima razlogov o odločilnih dejstvih, ali pa so ti razlogi nejasni.
Izrek sodbe, da sta obdolženca storila kaznivo dejanje tatvine, vendar ni naveden čas storitve, je nerazumljiv in je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ta nerazumljivost se nanaša na odločilno dejstvo, ki sicer pri kaznivem dejanju tatvine ni znak kaznivega dejanja, je pa dejstvo, ki je pomembno zaradi ugotavljanja morebitnega zastaranja kazenskega pregona.
Tožnik nima pravnega interesa da vloži pritožbo proti sklepu o delni ustavitvi izvršbe, če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 2. točki zaradi ugovora dolžnika v celoti razveljavljen.
ZTLR člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZOR člen 154, 154/1, 210, 154, 154/1, 210.
odškodninska odgovornost - obveznica
Tožnica ni dokazala trditve, da so obveznice v toženčevi posesti. Ker tudi ni dokazala, da so bili obveznice vnovčene je bil pravilno zavrnjen tudi podrejeni tožbeni zahtevek na plačilo denarne vrednosti obveznic.
Ko je zarubljena stvar ocenjena in na prvi dražbi po tej ceni tudi (neuspešno) prodajana, na drugi dražbi te stvari ni mogoče prodati pod tretjino te vrednosti, četudi gre za pomotoma navedeno vrednost stvari (1,300.000,00 - 130.000,00).
Sodišče je dolžno vročiti sklep o umiku tožbe pooblaščencu toženca. Ker tega ni storilo ampak je sklep vročilo direktno tožencu je zagrešilo bistveno kršitev ZPP.
zamudna sodba - ena izmed predpostavk - izrecen predlog stranke za njeno izdajo
Ker je tožeča stranka na prvem naroku za glavno obravnavo le predlagala, da sodišče o zadevi odloči, ne pa da sodišče o zadevi izda zamudno sodbo, niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, sodišče pa je z njeno izdajo bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.
Okoriščenec je odgovoren prikrajšancu za varovanje pridobljene koristi od trenutka, ko izve, da do nje nima pravice. Odtlej velja za nepoštenega posestnika oz. nepoštenega pridobitelja. Če bi se zato izkazalo, da je korist, ki jo je tožena stranka prejela od tožeče stranke, prešla na obdolžence, kljub temu da bi delavec tožene stranke moral in mogel zaznati, da obdolženci niso delavci tožeče stranke, od katere je prejela plačilo in zaradi česar je sprejela obveznost izročiti viski, se tožena stranka v tem gospodarskem sporu ne bi mogla uspešno sklicevati, da ni okoriščena.
ZOR člen 341, 341/1, 341/1-1, 341, 341/1, 341/1-1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
ugovor pobota terjatev
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v 5. točki prvega odstavka 341. člena določa, da ne more prenehati s pobotom terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja. Terjatev upnice izvira iz zakonitega preživljanja otroka, saj je dolžnik kot oče mladoletne upnice zanjo po izvršilnem naslovu dolžan plačati preživnino, zaradi česar take terjatve ni mogoče pobotati že po samem zakonu. Dolžnikov dolg oz. upničina terjatev ne more prenehati na podlagi uveljavljanega pobota.
Pri presoji utemeljenosti regresnega zahtevka tožeče stranke zoper toženo stranko kot trasanta po Zakonu o čeku je prvostopno sodišče izhajalo iz napačne razlage 2. odst. 19. čl. Zakona o čeku. Zmotno je menilo, da mora za uveljavitev regresnega zahtevka zoper trasanta tožeča stranka predložitev čeka v plačilo in neplačilo izkazati s poleg protestom čeka ali trasatove izjave, da zavrača plačilo, tudi s potrdilom zavoda za obračunavanje, da je bil ček predložen ob pravem času in da ni poravnan z obračunom. Listine, s katerimi se ugotavlja predložitev čeka v plačilo in neplačilo, navedene alternativno in ne kumulativno, kot to zmotno meni prvostopno sodišče.
Premoženjski položaj solastnikov stvari, ki se deli, sam po sebi in okoliščino, na podlagi katere bi lahko šteli, da ima eden od lastnikov upravičeno večji interes do stvari.