Vsaka sprememba dejanskega stanja ne pomeni motenja ali odvzema posesti, temveč mora biti (poleg drugih predpostavk) podana takšna sprememba dejanskega stanja, ki ima ne le pravni, ampak tudi ekonomski in praktični pomen. Ker je tudi posest razmerje med ljudmi glede stvari (posest in motenje posesti kot del stvarnega prava nasploh), predstavlja posestno varstvo predvsem varstvo ekonomskega interesa posestnika. Če tega ni, se lahko izkaže, da tožeča stranka sploh nima pravnega varstva za varstvo posesti.
Določba 356. člena ZPP pritožbeno sodišče pooblašča, da po svojem preudarku zadevo vrne v novo sojenje pred spremenjen (drug) senat. To pa ne pomeni, da je odločitev povsem arbitrarna, marveč morajo biti za to podani utemeljeni razlogi v okviru zakonitega pooblastila. Tak razlog je v konkretnem primeru podan v tem, da se v prejšnjem postopku prvo sodišče ni držalo napotil pritožbenega sodiča v skladu s 362. čl. ZPP).
Ker je t.i. dolgovni seznam po določbi 2. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ izvršilni naslov, ki mu dolžnik v danem primeru te lastnosti ne odreka, ima uporabnik pravico zahtevati zavarovanje svoje terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini po določbi 243. člena ZIZ.
Prisojena odškodnina v znesku 5.000.000,00 SIT za duševne bolečine v času bivanja na Golem otoku, to je od 5.1.1949 do 17.12.1952 predstavlja pravično odškodnino, saj gre za večjo škodo.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe sicer navedlo posamezne zneske mesečnih stroškov za otroka, ki izhajajo iz izpovedi toženke, vendar v nadaljevanju povprečnih mesečnih otrokovih potreb ni izrazilo v denarnem znesku, pač pa se je le posplošeno sklicevalo na izpoved toženke ter splošno znane povprečne življenjske stroške in starost otroka.
ZPP v 4. odst. 180. čl. ne vsebuje fikcije umika tožbe za primer, ko tožnik sodno takso sicer plača, ne pošlje pa sodišču dokazila o njenem plačilu. Zato sodišče ne more šteti, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če je v od sodišča postavljenem roku dolžno takso za tožbo plačala, ni pa o tem poslala potrdila sodišču.
Zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude, kar pomeni, da pride do teka zamudnih obresti ne glede na morebitno dolžnikovo krivdo za zamudo.
Sodišče ustavi izvršbo na sredstva na dolžnikovem žiro računu pri banki, če na dolžnikov račun v letu dni, od kar je banka prejela sklep o izvršbi ni bilo nobenega priliva sredstev.
Ugovor je neutemeljen, ker je upnik dolžnikovo delno plačilo pri predlogu za izvršbo upošteval, za plačilo večjega zneska pa dolžnik ni predložil dokazov.
določitev imetnika stanovanjske pravice - upravičenec do odkupa - vrednost
Do odkupa stanovanja ima pravico imetnik stanovanjske pravice v času uveljavitve Stanovanjskega zakona. Kdor je sam vsaj dve leti živel v ekonomski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice, pridobi po njegovi smrti stanovanjsko pravico. Kupnina se določi glede na vrednost stanovanjske točke na 30. dan po vložitvi zahteve za odkup, razen če je razlog, da je prišlo do sklenitve pogodbe kasneje, na strani upravičenca do odkupa.
sklenitev pogodbe - pravna oseba - poslovni delež - razdelitev dobička
S sklepom o privatizaciji način privatizacije pravne osebe na način notranjega odkupa ni bil določen, zato upravičenci iz 12. člena ZPPOLS ne morejo v pravdi zahtevati od Slovenske razvojne družbe d.d..Sklenitve pogodbe o odkupu poslovnih deležev pravne osebe v okviru privatizacije na način notranjega odkupa.
Ker je tožena stranka sprejela na znanje preložitev naroka za glavno obravnavo na določen dan, določeno uro in kraj, kjer se bo vršila in se je odpovedala tudi pisnemu vabilu, toženi stranki ni bila z nezakonitim postopanjem odvzeta možnost obravnavanja pred sodišče in ne gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 354. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM30091
KZ SRS (1977) člen 251, 251/1, 251/3.
kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa - vožnja motornega vozila pod vplivom alkohola - kazenska sankcija
Ob upoštevanju ustaljene sodne prakse pri izrekanju kazni vinjenim voznikom v cestnem prometu, je po oceni pritožbenega sodišča za obravnavano kaznivo dejanje obdolžencu izrečena premila kazen.
Opustitev plačila takse ima po 3. odst. 497. čl. Zakona o pravdnem postopku za posledico, da se šteje, da je vlagatelj napoved pritožbe umaknil, postopek pa se ne nadaljuje.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za 62 letno tožnico za posledice poškodb krvnega izliva v desni čelni segment in možganskega edema, krvavitve pod možgansko opno pajčevnico in zloma trtice z angulacijo 90%, zaradi česar je utrpela spremembe osebnosti, ker je sedaj čustveno bledejša, depresivno naravnana in ima probleme s spominom in se ne more ukvarjati več s svojim hobijem - branjem in si ne upa, čeprav je bila pred nezgodo športni ribič, na reko, z ničemer ne najde zadovoljstva in ji vožnja z avtobusom predstavlja vsakokratno stresno situacijo, je odškodnina 2.000.000,00 SIT. Primerna odškodnina za prestani strah pa je 300.000,00 SIT, upoštevajoč dejstvo, da je avtobus speljal še predno je dokončno izstopila, zaradi česar je utrpela intenziven strah dokler ni z glavo zadela ob pločnik in izgubila zavest, ki bi zadostovala tudi, če je tožnica dejanjsko bila v strahu za izzid zdravljenja v času dokler je bila hospitalizirana in na rehabilitaciji, kar je trajalo en mesec in pol.