Vročitev se šteje za veljavno opravljeno tudi, če vročevalec v vročilnici navede razlog, zakaj prejemnik ni podpisal vročilnice, bodisi da je podpis odklonil (3. odst. 149. čl. ZPP, primerjaj še 144. čl. ZPP), ali pa prejemnik ne zna pisati ali se ne more podpisati (2. odst. 149. čl. ZPP). Zgolj zaznambo vročevalca "puščeno stranki v roke 12.2. ob 10.10 uri" brez navedbe razloga za manjkajoči podpis prejemnika na povratnici ob povedanem ne more biti dokaz o vročitvi taksnega opomina toženi stranki.
Poškodba (moški 32 let ob nezgodi, sobopleskar) raztrganina (obsežna) na zadnji strani leve goleni in zlom prsnice z manjšim premikom kostnih odlomkov. - TB 1.200.000 SIT, 10 dni hude bolečine, 46 dni zmerne, 46 dni lažje bolečine, lažje tudi v bodoče - ZŽA 1.200.000 SIT neobčutljivost poškodovane noge na dotik, na spremembo temperature, kemične in mehanske vplive, motnja v venskem in limfnem obtoku, občasni krči v levi goleni. Je še vedno sposoben za svoje delo, le več naporov mora vlagati. SKAŽENOST 200.000,00 SIT brazgotine na levi goleni (poškodbe) in stegnih (transplantanti) STRAH 250.000,00 SIT primarni strah - (padec iz V. in I. nadstropja) in sekundarni strah skupaj prisojeno na I. stopnji 2.850.000,00 SIT. Na II. stropnji zavrnjeni pritožbi tožeče in tožene stranke.
Za dokazovanje spornih dejstev so primerne vsakršne listine in le javne listine, kot zmotno meni tožena stranka. Sodišče pa ugotavljanja dejanskega stanja ocenjuje vsako listino in vsak drug dokaz in nato odloča v skladu z 8. členom ZPP.
Sodišče je dolžno vročiti sklep o umiku tožbe pooblaščencu toženca. Ker tega ni storilo ampak je sklep vročilo direktno tožencu je zagrešilo bistveno kršitev ZPP.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo dodatek k pogodbi, sklenjen 6.12.1995, s katerim sta pravdni stranki med drugim podaljšali veljavnost osnovne pogodbe. Iz 3. točke navedenega dodatka izhaja, da je mandat direktorja tožeči stranki podaljšan "do imenovanja novega direktorja družbe P. d.o.o. oz. najkasneje do 31.12.1996". Pravdni stranki sta torej osnovno pogodbo o poslovodenju podaljšali do nastopa razveznega pogoja, to je do imenovanja novega direktorja tožene stranke, najkasneje pa do 31.12.1996, če navedeni razvezni pogoj do 31.12.1996 ne bi nastopil. Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha pogodba veljati, če se pogoj izpolni. Ker je skupščina tožene stranke na seji dne 23.9.1996 imenovala novega direktorja s 1.10.1996, je bil torej dogovorjeni razvezni pogoj izpolnjen. Pogodba o poslovodenju je torej prenehala veljati z nastopom razveznega pogoja in ne zaradi odstopa od pogodbe.
Po določbi 2. odst. 44. čl. ZPP je odločilna vrednost, ki jo tožnik navede v tožbi. To je pravilo, od katerega pa po ZPP obstaja tudi izjema: če je tožnik navedel očitno previsoko ali prenisko vrednost. Sodišče preizkusi ocenitev bodisi po uradni dolžnosti, bodisi po predlogu tožene stranke.
Toženec, ki je podpisal zadolžnico (listino) mora plačati dolg, če ne dokaže nepravilnosti njene vsebine. Tretji nima pravice ugovora zoper sklep o začasni odredbi, saj nima položaja stranke v postopku.
Tožnik nima pravnega interesa da vloži pritožbo proti sklepu o delni ustavitvi izvršbe, če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 2. točki zaradi ugovora dolžnika v celoti razveljavljen.
ZTLR člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZOR člen 154, 154/1, 210, 154, 154/1, 210.
odškodninska odgovornost - obveznica
Tožnica ni dokazala trditve, da so obveznice v toženčevi posesti. Ker tudi ni dokazala, da so bili obveznice vnovčene je bil pravilno zavrnjen tudi podrejeni tožbeni zahtevek na plačilo denarne vrednosti obveznic.
določitev imetnika stanovanjske pravice - upravičenec do odkupa - vrednost
Do odkupa stanovanja ima pravico imetnik stanovanjske pravice v času uveljavitve Stanovanjskega zakona. Kdor je sam vsaj dve leti živel v ekonomski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice, pridobi po njegovi smrti stanovanjsko pravico. Kupnina se določi glede na vrednost stanovanjske točke na 30. dan po vložitvi zahteve za odkup, razen če je razlog, da je prišlo do sklenitve pogodbe kasneje, na strani upravičenca do odkupa.
Ugovor je neutemeljen, ker je upnik dolžnikovo delno plačilo pri predlogu za izvršbo upošteval, za plačilo večjega zneska pa dolžnik ni predložil dokazov.
Določba 356. člena ZPP pritožbeno sodišče pooblašča, da po svojem preudarku zadevo vrne v novo sojenje pred spremenjen (drug) senat. To pa ne pomeni, da je odločitev povsem arbitrarna, marveč morajo biti za to podani utemeljeni razlogi v okviru zakonitega pooblastila. Tak razlog je v konkretnem primeru podan v tem, da se v prejšnjem postopku prvo sodišče ni držalo napotil pritožbenega sodiča v skladu s 362. čl. ZPP).
Prisojena odškodnina v znesku 5.000.000,00 SIT za duševne bolečine v času bivanja na Golem otoku, to je od 5.1.1949 do 17.12.1952 predstavlja pravično odškodnino, saj gre za večjo škodo.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe sicer navedlo posamezne zneske mesečnih stroškov za otroka, ki izhajajo iz izpovedi toženke, vendar v nadaljevanju povprečnih mesečnih otrokovih potreb ni izrazilo v denarnem znesku, pač pa se je le posplošeno sklicevalo na izpoved toženke ter splošno znane povprečne življenjske stroške in starost otroka.
Okoriščenec je odgovoren prikrajšancu za varovanje pridobljene koristi od trenutka, ko izve, da do nje nima pravice. Odtlej velja za nepoštenega posestnika oz. nepoštenega pridobitelja. Če bi se zato izkazalo, da je korist, ki jo je tožena stranka prejela od tožeče stranke, prešla na obdolžence, kljub temu da bi delavec tožene stranke moral in mogel zaznati, da obdolženci niso delavci tožeče stranke, od katere je prejela plačilo in zaradi česar je sprejela obveznost izročiti viski, se tožena stranka v tem gospodarskem sporu ne bi mogla uspešno sklicevati, da ni okoriščena.
Opustitev plačila takse ima po 3. odst. 497. čl. Zakona o pravdnem postopku za posledico, da se šteje, da je vlagatelj napoved pritožbe umaknil, postopek pa se ne nadaljuje.