Senat sodišča prve stopnje iz 6. odst. 25. čl. ZKP je tehtal dokaze in je zato ugovoru zagovornika obdolženca ugodil ter obtožbeni dopis dopustil in kazenski postopek ustavil. Pritožbeno sodišče pa je ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca, da je bila odločitev izvenustavnega senata preuranjena, ter je zato, ker meni, da dokaze ocenjuje razpravljajoči senat, ugovor zavrnilo kot neutemeljen.
Dolžnost vrnitve premoženja po ZDen se nanaša na premoženje, ki je bilo podržavljeno potencialnemu upravičencu za denacionalizacijo na enega od načinov, navedenih v členih 1 do 8 ZDen. Zato je za oceno, ali je z določenim premoženjem prepovedano razpolaganje po 88. členu ZDen, potrebno ugotoviti, ali obstaja potencialni upravičenec do denacionalizacije in način podržavljenega premoženja.
ZPP člen 1, 32, 32/2, 32/2-6, 481, 481/1, 481/1-1. ZDR člen 5.
stvarna pristojnost - civilnopravni spor - gospodarski spor
Iz tožbenih trditev bi sledilo, da tožeča stranka uveljavlja vračilo zneska, ki ga je plačala toženi kot obrok posojila za pok. L.G., ko je slednji že prenehala pravica do pokojnine. Takšne tožbene trditve pa govorijo v prid presoji, da gre med pravdnima strankama za spor iz civilnopravnega razmerja, za katerega v zakonu ni predvidena pristojnost specializiranega sodišča. Ker pa sta pravdni stranki osebi iz 1. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP, bo moralo sodišče v postopku upoštevati pravila, ki veljajo za postopek v gospodarskih sporih.
ZD govori samo o odgovornosti za dolgove zapustnika, ne pa o dolgovih zapuščine in odgovornosti zanje, vendar dediči odgovarjajo tudi za dolgove zapuščine. Pravila, ki veljajo za odgovornost dedičev za dolgove zapustnika, veljajo tudi za odgovornost za dolgove zapuščine.
Sodišče je pri odločanju o višini verzijskega zahtevka nepravilno upoštevalo sedanje razmere strank (zaposlitev, višino dohodka, višino ostalih prejemkov preživninskega upravičenca), čeprav bi moralo upoštevati razmere v času, ko je eden od staršev zalagal preživnino namesto drugega. Le-to pa nato sodišče denarno ovrednoti po času, ko odloča o zahtevku.
30-dnevni rok iz 1. odst. 35. čl. Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je materialnopravni rok, s potekom katerega ugasne tudi pravica do denarne pomoči, zaradi česar je sodišče tožnikov zahtevek za razveljavitev izpodbijane odločbe utemeljeno zavrnilo.
Če sodišče ugotovi, da se del obdobja, za katerega tožnica zahteva, da se všteje v pokojninsko dobo, nanaša na vajeniško dobo, tega obdobja v skladu s predpisi, na katere napotuje 202. čl. ZPIZ-92, ne more všteti v pokojninsko dobo.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-3, 354/2-11, 369, 369/2, 369/3, 354, 354/2, 354/2-3, 354/2-11, 369, 369/2, 369/3. ZDR člen 105, 105. ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1.
procesna predpostavka - molk organa - razumni rok
Določba 105. člena ZDR sicer podaljšuje rok za uveljavljanje sodnega varstva v primeru molka organa druge stopnje, vendar je treba sodno varstvo uveljavljati v razumnem roku. Ker so tožniki vložili tožbo po več kot letu dni po tem, ko bi moral delodajalec odločiti o ugovoru, je niso vložili v razumnem roku.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 126. ZPIZ člen 202, 308. URS člen 22. ZPP (1977) člen 352, 352/1, 368.
pokojninsko zavarovanje - pokojninska doba - dolžina pokojninske dobe - dokazovanje - priče
Pokojninska oziroma zavarovalna doba se lahko dokazuje s pričami, vendar morajo biti izjave prič tako popolne in nedvoumne, da je mogoč prepričljiv zaključek o obstoju vseh elementov delovnega razmerje.
ZDDO člen 6, 6/1, 6, 6/1. ZLPP člen 31, 31/3, 31, 31/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-13, 339, 339/2, 339/2-13.
plače in drugi prejemki
Delavci v državnih organih, ki se jim je plača določala na podlagi ZDDO in ne na podlagi Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, so bili zaradi znižanja osnove za izračun plače pod zakonski minimum (določen v 6. členu ZDDO) prikrajšani pri plači. ZLPP v 31. členu ureja izdajo certifikatov z namenom udeležbe v lastninskem preoblikovanju in določa, da se zaposlenim v javnih zavodih, državnih organih in drugih organih, ki se pretežno financirajo iz proračunskih sredstev, za razliko med izplačanimi plačami in neizplačanimi plačami v skladu s Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti za čas od 1.1.1992 do 31.10.1992. V kolikor so bili certifikati izdani delavcem državnih organov, katerih plača se ni določala s Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, ampak z ZDDO, so bili izdani za druge namene in ne kot poplačilo za terjatve iz naslova plače do višine minimalne plače po ZDDO, zato so ti delavci upravičeni do plačila razlike v plači v gotovini, čeprav so prejeli certifikate.
disciplinska komisija - sestava disciplinske komisije - zunanji člani - bistvena kršitev
Disciplinsko komisijo lahko sestavljajo le zaposleni delavci delodajalca, ki vodi disciplinski postopek zoper svojega delavca, ne pa zgolj zunanji člani.
Če niso izpolnjeni pogoji za uporabo 18. člena ZDSS glede opredelitve tožene stranke, mora sodišče glede spremembe oz. razširitve tožbe upoštevati določbe 192. in 196. člena ZPP-77. Razširitev tožbe na drugo toženo stranko je mogoča le z njeno privolitvjo. Gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost odločitve, če je sodišče meritorno odločilo o tožbi zoper drugotoženo stranko, čeprav se je le - ta razširitvi tožbe na drugotoženo stranko upirala.
Tožnica, ki je dopolnila šele 38 let starosti dne 31.8.1986, ko sta obe hčerki zaključili z rednim šolanjem, ne izpolnjuje nobenega od pogojev, navedenih v 72. členu ZPIZ (Ur.l. RS, št. 12/92 - 54/92) in torej tudi ne pogoja iz 4. odst. 72. čl., saj bi se morali hčerki (vsaj ena od njih) redno šolati do dopolnjenega tožničinega 40. leta starosti, da bi lahko pri 45. letu starosti pridobila pravico do družinske pokojnine. Tožnica tudi ni pridobila pravice do družinske pokojnine po predpisih, ki so veljali do 1.4.1992 - to je po ZPIZ (Ur.l. RS, št.
27/83 - 10/91), ker niso izpolnjeni pogoji iz 63. čl. v zvezi s 147. čl. navedenega zakona.
Sodišče prve stopnje je glede na dolžnikove navedbe v ugovoru o višini (glavnice) uveljavljane terjatve, ki jo priznava (833.514,80 SIT) in upnikovo potrditev oziroma strinjanje s temi navedbami dolžnika, pravilno ugotovilo, da dolžnik za glavnico 833.514,80 SIT ne izpodbija tim. kondemnatornega dela sklepa o izvršbi (1. tč. izreka).
Pravica zahtevati plačilo takse je zastarala dne 01.01.1998 (1. odst.
9. člena ZST), pa tudi že po 2. odst. 9. člena ZST dne 23.11.1999 (tj. absolutno) v štirih letih od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse (dne 23.11.1995).
Ugovorni stroški niso nastali potem, ko bi tožena stranka poravnala terjatev po sklepu o izvršbi, tožeča stranka pa takoj po izpolnitvi (pred vložitvijo ugovora) ne bi umaknila zahtevka, zato tožeča stranka na podlagi 1. odst. 158. člena ZPP/77 ni dolžna toženi stranki povrniti teh ugovornih stroškov.
pritožba - pritožbeni razlog - meje preizkusa sodbe
V primeru, da pritožbeni razlogi po vsebini niso odločilni, preizkusi sodišče druge stopnje sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi še po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnica s svojimi ugovornimi navedbami o računih iz leta 1997 napada dejansko podlago sodbe. Takšne ugovore bi morala uveljavljati že v pravdnem postopku, v katerem je upnik pridobil zadevni izvršilni naslov, medtem ko jih zaradi vezanosti izvršilnega sodišča na pravnomočno sodbo v tem postopku ne more uveljavljati.