ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6. ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
stvarna pristojnost
Ob smiselni uporabi določb 1. odst. 158. člena Zakona o pravdnem postopku mora upnik povrniti dolžniku stroške izvršilnega postopka, razen če je predlog za izvršbo umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil svojo obveznost. Umik predloga za izvršbo je dejanje upnika, ki že samo po sebi kaže na to, da so bili stroški, ki so v zvezi s predlogom nastali dolžniku, povzročeni neutemeljeno. Zato mora upnik dokazati, da je predlog umaknil takoj, ko je dolžnik poravnal svojo obveznost.
Če v letu dni od kar APP prejme sklep o izvršbi ni bilo priliva sredstev na dolžnikov račun, APP vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi. Ker do dneva ustavitve postopka, upnik ni predlagal novega izvršilnega sredstva in je tudi postopanje po 31. členu ZIZ sodišču predlagal šele v pritožbi, bo moral za izvršbo na drugo dolžnikovo premoženje, z drugimi izvršilnimi sredstvi, vložiti nov predlog za izvršbo
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/3, 154, 154/1, 163, 163/3.
stroški postopka
Če dolžnik v vlogah, o katerih se odloča brez poprejšnjega obravnavanja, ne priglasi svojih stroškov, mu ne glede na uspeh v postopku ni mogoče priznati njihove povrnitve.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - prodaja nepremičnine - imetnik stanovanjske pravice
Za odklonitev prodaje stanovanja je odločilno, ali je bil imetnik stanovanjske pravice na dan uveljavitve SZ (19.10.1991) lastnik vseljive oz. za bivanje primerne stanovanjske hiše.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Ker dolžnik za svoje ugovorne trditve ni predložil dokazov, niti ni navedel razlogov, zakaj jih ne more predložiti, je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Molk tožene stranke govori v prid resničnosti navedb tožeče stranke ob umiku tožbe zaradi sklenjene izvensodne poravnave. V takšni situaciji pa zgolj zabeleženih stroškov v ugovoru proti sklepu o izvršbi ni moč šteti za zahtevo za povrnitev stroškov
Zapustnikov sin, ki je umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo njegovemu pokojnemu očetu vrnjeno nacionalizirano premoženje, ne more biti zakoniti dedič tega denacionaliziranega premoženja zapustnika - pred njim umrlega očeta, ker se dedovanje po umrlem uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizacijo in tudi pokojnikova zapuščina (denac. prem.) preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti te odločbe.
Toženec je v pritožbi priložil novo listino, ki glede na svojo vsebino utegne biti relevantna za odločitev o stroških. Nov dokaz pomeni nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar je bilo treba sklep o izpodbijanem stroškovnem delu razveljaviti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru trdi, da je po telefonu odpovedal naročnino Slovenskih novic. Odpoved naročnine pa je pravno pomembno dejstvo, saj bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Glede na to, da se izterjevani računi nanašajo izključno na obdobje po 01.07.1999, ko naj bi bilo dolžniku s strani upnika zagotovljeno, da bo z dostavo časopisa prenehal, je ugovor dolžnika moč šteti za obrazložen.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Tožnik ni dokazal, da bi bil toženec izključno kriv za prometno nezgodo, temveč je bil njegov tožbeni zahtevek zavrnjen ob ugotovitvi, da je bil prav tožnik tisti, katerega ravnanje je bilo nedopustno in v nasprotju z določili ZTVCP.
Pritožnik pa s pritožbenim očitkom, da sodišče pri svoji odločitvi o tožbenem zahtevku ni upoštevalo "argumentiranih plačil tožene stranke", smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ker se sodba zaradi izostanka po 2. odst. 353. čl. ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, utemeljenosti tega pritožbenega razloga kot nedopustnega pritožbeno sodišče ni presojalo.
Po določbi čl. 316/4 ZPP se lahko pripoznava tožbenega zahtevka prekliče do izdaje sodbe. Izdajo sodbe ureja 321. čl. ZPP. Sodba se lahko (in se praviloma) mora izdati - razglasiti ustno, takoj po končani glavni obravnavi. Če pa je sodišče ni razglasilo ustno, pa postane perfektna šele, ko je vročena strankam. Zato lahko stranka prekliče pripoznavo v primeru, ko sodba ni bila ustno razglašena, vse do vročitve, ki se šteje za pisno razglasitev.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21418
KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1.
prevajanje - kaznivo dejanje - ogrožanje varnosti
Sodišče prve stopnje je smisel besed, to je osnovno sporočilo grožnje, ugotovilo iz izpovedb zaslišanih prič, ki so v romskem jeziku izrečene grožnje opisale v slovenščini, saj govorijo sto jezikov. Zato ni bil kršen procesni zakon, ko ni besed prevedel tolmač. Obravnavano dejanje ima vse znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti in ne le prekrška.
Če je vložena tožba, s katero tožnik zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote in čezmernega prikrajšanja, se sodišče omeji na obravnavanje izpodbojnih razlogov. Osnovna predpostavka, da je pogodba sklenjena, pa izhaja že iz dejstva, da zahteva tožnik njeno razveljavitev zaradi zatrjevanih napak.
Dolžnost vrnitve premoženja po ZDen se nanaša na premoženje, ki je bilo podržavljeno potencialnemu upravičencu za denacionalizacijo na enega od načinov, navedenih v členih 1 do 8 ZDen. Zato je za oceno, ali je z določenim premoženjem prepovedano razpolaganje po 88. členu ZDen, potrebno ugotoviti, ali obstaja potencialni upravičenec do denacionalizacije in način podržavljenega premoženja.
Iz opisa kaznivega dejanja je razvidno, da ne gre za tak opis, iz katerega bi bilo očitno, da je bilo storjeno kaznivo dejanje goljufije, pač pa gre med oškodovancema kot tožilcema in obema obdolžencema res za civilno-pravno razmerje.