kršitev kazenskega zakona - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - krivda
Vanostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po členu 64 KZ izreče sodišče, če je obdolženec storil kaznivo dejanje v neprištevnem stanju ter je bilo ugotovljeno, da je nevaren za okolico. Ker je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo "za krivega", da je uresničil znake kaznivega dejanja poskusa umora po členu 127/1 KZ v zvezi s členom 22 in 16/1 KZ v neprištevnem stanju ter mu izreklo varnostni ukrep po členu 64/1 KZ, je kršilo kazenski zakon, saj je krivdorek mogoče uporabiti le ob izreku obsodilne sodbe. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbama državnega tožilca in obdolženčevega zagovornika ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je obdolžencu po členu 64/1 KZ izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ker je v neprištevnem stanju storil dejanje, ki ima vse zakonske znake poskusa kaznivega dejanja umora po členu 127/1 KZ v zvezi s členom 22 in 16/1 KZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - vročanje
Pravnim osebam se sodna pisanja vročajo tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Če pa pravni osebi ni moč vročiti sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, se vročitev opravi na način, določen v prvem, drugem in tretjem odstavku 141. člena ZPP, s tem, da se obvestilo pusti na njegovem naslovu.
ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6. ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
stvarna pristojnost
Ob smiselni uporabi določb 1. odst. 158. člena Zakona o pravdnem postopku mora upnik povrniti dolžniku stroške izvršilnega postopka, razen če je predlog za izvršbo umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil svojo obveznost. Umik predloga za izvršbo je dejanje upnika, ki že samo po sebi kaže na to, da so bili stroški, ki so v zvezi s predlogom nastali dolžniku, povzročeni neutemeljeno. Zato mora upnik dokazati, da je predlog umaknil takoj, ko je dolžnik poravnal svojo obveznost.
poprava tožbe - nepopolna vloga - vloga v tujem jeziku
Ker je tožeča stranka (tuja oseba), na poziv sodišča, da tožbo popravi in popravek tožbe vloži v slovenskem jeziku, vložila le vlogo v tujem jeziku, je bila tožba zavržena.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Z obrazloženim ugovorom dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne lisitne izpodbija v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača. Na podlagi določila 2. odst. 62. čl. ZIZ je bilo zato izvršilno sodišče dolžno razveljaviti sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Upnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev, da obstoji pravica do poplačila njegove priznane terjatve kot stroška stečajnega postopka.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka nima pravnega interesa na motenju posesti dostopa do stanovanja iz garaže, ki ima dostop preko glavnega vhoda. Ker tožnica zatrjuje, da je dostop skozi garažo imela, in da je ta pot bližja, ima pravni interes.
Okoliščina, da mld. upnik, ki je bil z pravnomočno sodbo dodeljen v varstvo, vzgojo in preživljanje materi, dolžnik pa je zanj dolžan plačevati mesečno preživnino po 20.000,00 SIT živi občasno pri očetu in občasno pri njegovemu prijatelju, občasno pa prihaja domov k materi, odvisno od upnikove volje, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo za izterjavo preživninske obveznosti po 8. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ.
Z zatrjevanjem že navedenega motiva oziroma namena sklenitve pa, pravno gledano, le zatrjuje, da pravzaprav ni skleni neodplačnega pravega pravnega posla, saj je za svojo dajatev pričakoval protidajatev, do katere pa ne bo prišlo zaradi obdarjenčeve smrti. zatrjuje torej, da je pravzaprav želel skleniti neko drugo pogodbo, katera sicer nesporno ni bila sklenjena.
Torej tudi v primeru, v kolikor bi tožnik sklenil darilno pogodbo z "nagibom protidajatve", se ta izkaže za pravno neupoštevnega.
Če v letu dni od kar APP prejme sklep o izvršbi ni bilo priliva sredstev na dolžnikov račun, APP vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi. Ker do dneva ustavitve postopka, upnik ni predlagal novega izvršilnega sredstva in je tudi postopanje po 31. členu ZIZ sodišču predlagal šele v pritožbi, bo moral za izvršbo na drugo dolžnikovo premoženje, z drugimi izvršilnimi sredstvi, vložiti nov predlog za izvršbo
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Ugovor, da dolžnik ne ve, koliko dolguje, ker mu upnik ne posreduje podatkov o stroških, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji, zato je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in s tem utemeljen.
Protispisna je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da naj bi obdolženec kritičnega dne izrekel zasebnemu tožilcu inkriminirane besede, kar naj bi potrdile vse zaslišane priče, saj je iz izpovedi zasebnega tožilca jasno razvidno, da je bil razen njega in obdolženca tedaj na kraju dogodka prisoten le še njegov sin. Ker je zagovornica obdolženca tedaj v pritožbi utemeljeno uveljavljala bistveno kršitev določb kazenskega postopka, je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Toženka je pooblaščenca pisno pooblastila za sklepanje vseh pravnih poslov, ki se nanašajo na prodajo njenega objekta. S tem ga je pooblastila za razpolaganje s svojim premoženjem, torej je bil pooblaščen tudi za sklepanje najemnih pogodb, ker je oddajanje v najem razpolaganje z nepremičnino v smislu gospodarjenja in manj kot prodaja.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21418
KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1.
prevajanje - kaznivo dejanje - ogrožanje varnosti
Sodišče prve stopnje je smisel besed, to je osnovno sporočilo grožnje, ugotovilo iz izpovedb zaslišanih prič, ki so v romskem jeziku izrečene grožnje opisale v slovenščini, saj govorijo sto jezikov. Zato ni bil kršen procesni zakon, ko ni besed prevedel tolmač. Obravnavano dejanje ima vse znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti in ne le prekrška.
V postopku za ureditev mej sodišče uredi mejo med zemljišči, če je ta sporna. Če pa je med lastnikoma mejnih zemljišč (neodvisno od poteka meje) dejansko spor o lastništvu gospodarskega poslopja, ki stoji ob meji, ni podlage za vodenje nepravdnega postopka, temveč morata stranki ustrezne zahtevke uveljavljati v pravdi.
Iz opisa kaznivega dejanja je razvidno, da ne gre za tak opis, iz katerega bi bilo očitno, da je bilo storjeno kaznivo dejanje goljufije, pač pa gre med oškodovancema kot tožilcema in obema obdolžencema res za civilno-pravno razmerje.
Če je vložena tožba, s katero tožnik zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote in čezmernega prikrajšanja, se sodišče omeji na obravnavanje izpodbojnih razlogov. Osnovna predpostavka, da je pogodba sklenjena, pa izhaja že iz dejstva, da zahteva tožnik njeno razveljavitev zaradi zatrjevanih napak.