Ker upnik, ki je sicer izkazal za verjetno, da njegova terjatev obstoji, ni verjetno izkazal tudi nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, saj je to le pavšalno zatrjeval, ne pa tudi verjetno izkazal s konkretnimi dolžnikovimi ravnanji, ni pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.
Glede na določilo 2. odst. 98. čl. ZPP ter glede na sklicevanje na generalno pooblastilo je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je odvetnik, ki je vložil predlog za izvršbo, upnikov pooblaščenec, ki lahko začasno opravlja pravdna dejanja za stranko tudi brez predložitve pooblastila, zato je bila vročitev temu odvetniku pravilna. V popravljenem predlogu za izvršbo je kot dolžnik navedena pravna oseba, ki s takšno firmo ne obstaja, niti ni obstajala v času vložitve predmetne vloge, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je vloga umaknjena v smislu 4. odst. 109. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP, saj upnik v postavljenem roku ni vrnil vloge z dopolnitvijo, katero mu je sodišče naložilo s sklepom.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Z obrazloženim ugovorom dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne lisitne izpodbija v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača. Na podlagi določila 2. odst. 62. čl. ZIZ je bilo zato izvršilno sodišče dolžno razveljaviti sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - sklep o delni ustavitvi izvršbe
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov predlog) niti ne bi mogel doseči. Zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi upnik poleg sklepa o izvršbi prejel tudi opomin za plačilo dolgovane sodne takse, z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse.
Toženec je v pritožbi priložil novo listino, ki glede na svojo vsebino utegne biti relevantna za odločitev o stroških. Nov dokaz pomeni nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar je bilo treba sklep o izpodbijanem stroškovnem delu razveljaviti.
odgovornost - osnovni kapital in osnovni vložki - dokapitalizacija - stvarni vložek - odgovornost družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe
Ker se podjetje do 31.12.1994 ni uskladilo z ZGD, je po 6. odstavku 580. člena ZGD prišlo do odgovornosti toženca kot edinega družbenika za obveznosti neusklajene družbe na način, kot odgovarjajo za obveznosti družbeniki v družbah z neomejeno odgovornostjo.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 15, 38, 38/5. ZPP člen 151, 151/2, 155, 155/2, 151, 151/2, 155, 155/2.
stroški izvršilnega postopka - odmera
Stroški postopka obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika. Upnik je predlog za izvršbo vložil po svojem pooblaščencu, odvetniku iz Ljubljane, zato mu gredo tudi stroški, ki so mu nastali iz naslova nagrede za delo odvetnika. Ti stroški pa odmerijo po veljavni odvetniški tarifi.
Če med strankama ni dogovora o vrstnem redu vračunavanja izpolnitve, ki ne zadostuje za popolno izpolnitev vseh obveznosti, in če dolžnik ob izpolnitvi ne izjavi, katero obveznost je poravnal, se poravnavajo obveznosti po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev (1. in 2. odst. 312. čl. ZOR).
Sodišče je upniku naložilo plačilo predujma za stroške izvršbe v roku 8 dni in ga poučilo, da bo sicer izvršbo ustavilo. Upniku je bil takšen sklep vročen, predujma pa ni plačal, zato je sodišče pravilno ustavilo izvršbo.
Protispisna je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da naj bi obdolženec kritičnega dne izrekel zasebnemu tožilcu inkriminirane besede, kar naj bi potrdile vse zaslišane priče, saj je iz izpovedi zasebnega tožilca jasno razvidno, da je bil razen njega in obdolženca tedaj na kraju dogodka prisoten le še njegov sin. Ker je zagovornica obdolženca tedaj v pritožbi utemeljeno uveljavljala bistveno kršitev določb kazenskega postopka, je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Molk tožene stranke govori v prid resničnosti navedb tožeče stranke ob umiku tožbe zaradi sklenjene izvensodne poravnave. V takšni situaciji pa zgolj zabeleženih stroškov v ugovoru proti sklepu o izvršbi ni moč šteti za zahtevo za povrnitev stroškov
Dolžnost vrnitve premoženja po ZDen se nanaša na premoženje, ki je bilo podržavljeno potencialnemu upravičencu za denacionalizacijo na enega od načinov, navedenih v členih 1 do 8 ZDen. Zato je za oceno, ali je z določenim premoženjem prepovedano razpolaganje po 88. členu ZDen, potrebno ugotoviti, ali obstaja potencialni upravičenec do denacionalizacije in način podržavljenega premoženja.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21418
KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1.
prevajanje - kaznivo dejanje - ogrožanje varnosti
Sodišče prve stopnje je smisel besed, to je osnovno sporočilo grožnje, ugotovilo iz izpovedb zaslišanih prič, ki so v romskem jeziku izrečene grožnje opisale v slovenščini, saj govorijo sto jezikov. Zato ni bil kršen procesni zakon, ko ni besed prevedel tolmač. Obravnavano dejanje ima vse znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti in ne le prekrška.
Če je vložena tožba, s katero tožnik zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote in čezmernega prikrajšanja, se sodišče omeji na obravnavanje izpodbojnih razlogov. Osnovna predpostavka, da je pogodba sklenjena, pa izhaja že iz dejstva, da zahteva tožnik njeno razveljavitev zaradi zatrjevanih napak.
V postopku za ureditev mej sodišče uredi mejo med zemljišči, če je ta sporna. Če pa je med lastnikoma mejnih zemljišč (neodvisno od poteka meje) dejansko spor o lastništvu gospodarskega poslopja, ki stoji ob meji, ni podlage za vodenje nepravdnega postopka, temveč morata stranki ustrezne zahtevke uveljavljati v pravdi.