odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Do nesreče je prišlo po izključni krivdi tožnika, imetnika enega od dveh v nesreči udeleženih premikajočih se motornih vozil, zato ni upravičen do nikakršnega povračila škode od drugega udeleženca v nesreči.
Toženka ni dokazala, da je z najemnikom stanovanja živela v zunajzakonski skupnosti. Zato se na določbo 1. odst. 56. čl. SZ ne more uspešno sklicevati.
Ker je iz poravnave razvidno, da pri njenem sklepanju tožnik ni deloval tudi v svojstvu zakonitega zastopnika mlad. tožnikov, odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka zaradi sklenjene poravnave ni pravilna.
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu,ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom predpisano kaj drugega. To pa je tisti trenutek,ko se je izgradnja telefonskega omrežja dejansko končala oziroma ko je tožeča stranka lahko izračunala končno ceno investicije in ne šele takrat, ko je tožeča stranka lahko izračunala končno ceno investicije in je šele takrat, ko je tožeča stranka dejansko izstavila končni obračun.
pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - sklep o delni ustavitvi izvršbe
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov predlog) niti ne bi mogel doseči. Zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Glede na določilo 2. odst. 98. čl. ZPP ter glede na sklicevanje na generalno pooblastilo je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je odvetnik, ki je vložil predlog za izvršbo, upnikov pooblaščenec, ki lahko začasno opravlja pravdna dejanja za stranko tudi brez predložitve pooblastila, zato je bila vročitev temu odvetniku pravilna. V popravljenem predlogu za izvršbo je kot dolžnik navedena pravna oseba, ki s takšno firmo ne obstaja, niti ni obstajala v času vložitve predmetne vloge, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je vloga umaknjena v smislu 4. odst. 109. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP, saj upnik v postavljenem roku ni vrnil vloge z dopolnitvijo, katero mu je sodišče naložilo s sklepom.
Določbo 44. čl. ZZK je treba širše razlagati. Tožbeni zahtevek za izstavitev z.k. listine na podlagi sklenjene darilne pogodbe je sicer res po svoji naravi obligacijskopravni zahtevek, ki pa meri na pridobitev stvarne lastninske pravice. Tudi pri takem zahtevku pa je treba dovoliti zaznambo spora v zemljiški knjigi.
ZPP člen 164, 164. ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIZ člen 19, 19/1, 19, 19/1.
povrnitev pravdnih stroškov - zamudne obresti
Stranka, ki ima v postopku pravico do povračila stroškov postopka od nasprotne stranke, je upravičena tudi do obresti od teh stroškov po 1. odst. 277. čl. ZOR, ki tečejo od izdaje odločbe sodišča, s katero je bila določena obveznost plačila stroškov in njihova višina. Resda je za plačilo stroškov določen paricijski rok (rok za izpolnitev, 328. čl., ki pa je pomemben za nastop izvršljivosti sklepa, s katerim so stroški odmerjeni (1. odst. 19. čl. ZIZ), ne pa za začetek teka zamudnih obresti.
Ker tožeča stranka ni dokazala aktivne legitimacije, pač pa sta toženca dokazala, da uporabljata stvar s pravnim naslovom oz. da za odškodnino manjka element protipravnosti, je pritožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.
izvršba na nepremičnine - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka)
Da v zemljiško knjigo vknjižena zastavna pravica ne more biti ovira za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na nepremičnini, jasno izhaja iz določb 13. poglavja ZIZ, zlasti iz določb 170., 172., 196. in 198. čl. ZIZ, ki podrobneje urejajo položaj in poplačilo zastavnega upnika. Zastavni upnik torej zaradi izvršbe na nepremičnino ne bo prikrajšan.
ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6. ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
stvarna pristojnost
Ob smiselni uporabi določb 1. odst. 158. člena Zakona o pravdnem postopku mora upnik povrniti dolžniku stroške izvršilnega postopka, razen če je predlog za izvršbo umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil svojo obveznost. Umik predloga za izvršbo je dejanje upnika, ki že samo po sebi kaže na to, da so bili stroški, ki so v zvezi s predlogom nastali dolžniku, povzročeni neutemeljeno. Zato mora upnik dokazati, da je predlog umaknil takoj, ko je dolžnik poravnal svojo obveznost.
Poraba toplotne energije, odmerjena po števcu pri uporabniku, se obračuna na podlagi ukrepa določitve cen iz 3. člena Zakona o cenah. Zato bi moral distributer morebitne izgube na trasi pri prenosu toplotne energije uveljavljati kvečjemu kot razlog za izredno povišanje cen toplotnega ogrevanja, ki ga odobri Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj.
gospodarski spor - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
V gospodarskih sporih se lahko navedejo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka
Ker se dolžnikove navedbe nanašajo na domnevno plačilo iz časa pravde in pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, po 8 dnevnem roku za ugovor, njegove navedbe ne morejo biti več utemeljene.
Zapustnikov sin, ki je umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo njegovemu pokojnemu očetu vrnjeno nacionalizirano premoženje, ne more biti zakoniti dedič tega denacionaliziranega premoženja zapustnika - pred njim umrlega očeta, ker se dedovanje po umrlem uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizacijo in tudi pokojnikova zapuščina (denac. prem.) preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti te odločbe.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
pravočasnost
Pri ugotavljanju ali je revizija pravočasna je odločilno kdaj je bila vložena. V sklepu o zavrženju revizije, ker je prepozna, mora sodišče prve stopnje podati razloge o tem, kdaj je bila revizija vložena in kako je to ugotovilo, sicer sklepa ni mogoče preizkusiti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Z obrazloženim ugovorom dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne lisitne izpodbija v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača. Na podlagi določila 2. odst. 62. čl. ZIZ je bilo zato izvršilno sodišče dolžno razveljaviti sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Molk tožene stranke govori v prid resničnosti navedb tožeče stranke ob umiku tožbe zaradi sklenjene izvensodne poravnave. V takšni situaciji pa zgolj zabeleženih stroškov v ugovoru proti sklepu o izvršbi ni moč šteti za zahtevo za povrnitev stroškov