Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi upnik poleg sklepa o izvršbi prejel tudi opomin za plačilo dolgovane sodne takse, z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse.
Toženec je v pritožbi priložil novo listino, ki glede na svojo vsebino utegne biti relevantna za odločitev o stroških. Nov dokaz pomeni nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar je bilo treba sklep o izpodbijanem stroškovnem delu razveljaviti.
Z zatrjevanjem že navedenega motiva oziroma namena sklenitve pa, pravno gledano, le zatrjuje, da pravzaprav ni skleni neodplačnega pravega pravnega posla, saj je za svojo dajatev pričakoval protidajatev, do katere pa ne bo prišlo zaradi obdarjenčeve smrti. zatrjuje torej, da je pravzaprav želel skleniti neko drugo pogodbo, katera sicer nesporno ni bila sklenjena.
Torej tudi v primeru, v kolikor bi tožnik sklenil darilno pogodbo z "nagibom protidajatve", se ta izkaže za pravno neupoštevnega.
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja za katera je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje.
pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - sklep o delni ustavitvi izvršbe
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov predlog) niti ne bi mogel doseči. Zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Občasno prihajanje v stanovanje pa čeprav je "imetnik stanovanjske pravice" v stanovanju tudi prespal ne pomeni uporabe stanovanja v smislu zadovoljevanja stanovanjskih potreb.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL44128
ZZZDR člen 54, 59, 59/2, 54, 59, 59/2. ZIZ člen 3, 272, 3, 272.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - začasna odredba
Ob upoštevanju dejstev, da sta bili obe pravdni stranki zaposleni, da sta najemali kredite ter da je bilo potrebno zadovoljevati potrebe štiri članske družine ter vzdrževati premoženje, pa čeprav se bi izkazalo, da je toženec vlagal tudi svoje posebno premoženje v obnove in adaptacije, tožničina terjatev zaenkrat izkazana kot verjetna. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče, pa bo mogel šele temeljit dokazni postopek, v katerem po naravi stvari same brez izvedenstva gradbene stroke ne bo šlo, pokazati kolikšen je resničen delež tožnice na skupnem premoženju, ko bo pred tem izvedenec še vrednostno in gradbeno ocenil vlaganja v to hišo kot posebno premoženje toženca in na tej podlagi ugotovil, za koliko se je spremenila tako v smislu povečanja njene vrednosti kot v smislu ustvaritve drugačne gradbene celote.
Pač pa ima pritožba prav, ko zatrjuje, da je sodišče odločilo preko tožbenega zahtevka oz. rečeno pravilneje, dovolilo zavarovanje večje terjatve, od tiste, ki jo s tožbenim zahtevkom uveljavlja tožeča stranka. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča namreč v primeru, ko tožeča stranka od na toženca vpisanih 5/6 (15/18) nepremičnine zase terja le 5/18, ji sodišče v pravdnem postopku ne more prisoditi več, saj bi s tem sodilo preko tožbenega zahtevka, ni utemeljeno zahtevati zavarovanje večje terjatve kot se uveljavlja, ker bi bilo takšno zavarovanje v nasprotju s 1. odst. 272.člena ZIZ. Začasna odredba, ki je izreden ukrep za zavarovanje terjatve, tožeči stranki pač ne more podeliti več pravic kot jih zahteva s svojo tožbo. To pa bi bilo vsekakor tudi v nasprotju s čl. 3. ZIZ, torej načelom čim večje, pa še vedno učinkovite omejitve sredstev in predmetov izvršbe, na kar tudi utemeljeno opozarja pritožba. Le-ta ima tudi prav, da v obravnavanem primeru uporaba 54. čl. ZZZDR, na katerega se sklicuje prvostopno sodišče, ne pride v poštev, ko pa tožnica sama zatrjuje in predlaga, da se ji prisodi delež le do 5/18 nepremičnine.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru trdi, da je po telefonu odpovedal naročnino Slovenskih novic. Odpoved naročnine pa je pravno pomembno dejstvo, saj bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Glede na to, da se izterjevani računi nanašajo izključno na obdobje po 01.07.1999, ko naj bi bilo dolžniku s strani upnika zagotovljeno, da bo z dostavo časopisa prenehal, je ugovor dolžnika moč šteti za obrazložen.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 15, 38, 38/5. ZPP člen 151, 151/2, 155, 155/2, 151, 151/2, 155, 155/2.
stroški izvršilnega postopka - odmera
Stroški postopka obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika. Upnik je predlog za izvršbo vložil po svojem pooblaščencu, odvetniku iz Ljubljane, zato mu gredo tudi stroški, ki so mu nastali iz naslova nagrede za delo odvetnika. Ti stroški pa odmerijo po veljavni odvetniški tarifi.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - razlogi za ugovor
Da je sodišče v drugem postopku zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi istega izvršilnega naslova, sodišča v tem postopku ne zavezuje k enakemu ravnanju, saj dejstvo, da je stranka izvršbo že enkrat neuspešno predlagala, samo po sebi ni ugovorni razlog in ne pomeni, da je ne more predlagati ponovno. Sodišče na podlagi vsakega predloga posebej preveri primernost izvršilnega naslova za izvršbo.
Kupec je bil dolžan v skladu s prodajno pogodbo kupnino deponirati pri notarki, kar je tudi storil. Ker pa je položeno kupnino dvignil, še preden je bila pogodba odobrena s strani upravne enote in torej ravnal v nasprotju s prodajno pogodbo, je plačilo kupnine zapadlo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Ugovor, da dolžnik ne ve, koliko dolguje, ker mu upnik ne posreduje podatkov o stroških, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji, zato je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in s tem utemeljen.
ZZZDR člen 62, 62/2, 126, 133, 62, 62/2, 126, 133. ZOR člen 111, 117, 117/1, 558, 558/1, 111, 117, 117/1, 558, 558/1.
posojilna pogodba - vrnitev - obresti - preživnina - sila in grožnja - prekluzivni rok
Četudi bi za razveljavitev izpodbojne pogodbe (sklenjene zaradi sile in grožnje) zadostoval, kot meni pritožnica, peremptorični ugovor, ki ga je podala v odgovoru na tožbo, bi moral biti le-ta podan v enoletnem roku iz prvega odstavka 117. člena ZOR. Četudi tožnik ni oče mld..., bi lahko vrnitev plačanih preživninskih obrokov zahteval le od roditelja, ki svoje preživninske obveznosti ni poravnal in je bil torej zaradi tožnikovega plačevanja preživnine neupravičeno obogaten. Pravilna je ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je toženka - mati mld... svoje obveznosti do otroka izpolnjevala po svojih zmožnostih; že zato je upoštevaje določbi 126. in 133. člena ZZZDR zahtevek zoper njo v tem delu neutemeljen.
Protispisna je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da naj bi obdolženec kritičnega dne izrekel zasebnemu tožilcu inkriminirane besede, kar naj bi potrdile vse zaslišane priče, saj je iz izpovedi zasebnega tožilca jasno razvidno, da je bil razen njega in obdolženca tedaj na kraju dogodka prisoten le še njegov sin. Ker je zagovornica obdolženca tedaj v pritožbi utemeljeno uveljavljala bistveno kršitev določb kazenskega postopka, je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Glede na določilo 2. odst. 98. čl. ZPP ter glede na sklicevanje na generalno pooblastilo je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je odvetnik, ki je vložil predlog za izvršbo, upnikov pooblaščenec, ki lahko začasno opravlja pravdna dejanja za stranko tudi brez predložitve pooblastila, zato je bila vročitev temu odvetniku pravilna. V popravljenem predlogu za izvršbo je kot dolžnik navedena pravna oseba, ki s takšno firmo ne obstaja, niti ni obstajala v času vložitve predmetne vloge, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je vloga umaknjena v smislu 4. odst. 109. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP, saj upnik v postavljenem roku ni vrnil vloge z dopolnitvijo, katero mu je sodišče naložilo s sklepom.
ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 12, 12/1, 13. ZD člen 10, 10/2, 10, 10/2.
dalj časa trajajoča življenjska skupnost - pravica
Da bi življenjska skupnost moškega in ženske imela zakonske posledice mora biti pri obeh prisotna zavest o tem, ob hkratnih ostalih elementih iz čl. 13. ZZZDR.
kršitev kazenskega zakona - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - krivda
Vanostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po členu 64 KZ izreče sodišče, če je obdolženec storil kaznivo dejanje v neprištevnem stanju ter je bilo ugotovljeno, da je nevaren za okolico. Ker je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo "za krivega", da je uresničil znake kaznivega dejanja poskusa umora po členu 127/1 KZ v zvezi s členom 22 in 16/1 KZ v neprištevnem stanju ter mu izreklo varnostni ukrep po členu 64/1 KZ, je kršilo kazenski zakon, saj je krivdorek mogoče uporabiti le ob izreku obsodilne sodbe. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbama državnega tožilca in obdolženčevega zagovornika ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je obdolžencu po členu 64/1 KZ izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ker je v neprištevnem stanju storil dejanje, ki ima vse zakonske znake poskusa kaznivega dejanja umora po členu 127/1 KZ v zvezi s členom 22 in 16/1 KZ.