Po določbi čl. 316/4 ZPP se lahko pripoznava tožbenega zahtevka prekliče do izdaje sodbe. Izdajo sodbe ureja 321. čl. ZPP. Sodba se lahko (in se praviloma) mora izdati - razglasiti ustno, takoj po končani glavni obravnavi. Če pa je sodišče ni razglasilo ustno, pa postane perfektna šele, ko je vročena strankam. Zato lahko stranka prekliče pripoznavo v primeru, ko sodba ni bila ustno razglašena, vse do vročitve, ki se šteje za pisno razglasitev.
Za odločanje o predlogu za izvršbo na sredstva, ki jih ima samostojni podjetnik na računu pri banki, preko katerega zanj banka opravlja plačilni promet, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež banke.
Z zatrjevanjem že navedenega motiva oziroma namena sklenitve pa, pravno gledano, le zatrjuje, da pravzaprav ni skleni neodplačnega pravega pravnega posla, saj je za svojo dajatev pričakoval protidajatev, do katere pa ne bo prišlo zaradi obdarjenčeve smrti. zatrjuje torej, da je pravzaprav želel skleniti neko drugo pogodbo, katera sicer nesporno ni bila sklenjena.
Torej tudi v primeru, v kolikor bi tožnik sklenil darilno pogodbo z "nagibom protidajatve", se ta izkaže za pravno neupoštevnega.
predlog za izvršbo - prehod obveznosti - izvršba proti družbeniku
Kljub določbi 6. odst. 580. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki v primeru neuskladitve družb z določbami tega zakona predpisuje odgovornost družbenikov za obveznosti neusklajene družbe kot pri družbi z neomejeno odgovornostjo oz. kot za podjetnika posameznika, pa ta določba ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Zato obveznost iz izvršilnega naslova na tej podlagi ni prešla na dolžnici.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - prodaja nepremičnine - imetnik stanovanjske pravice
Za odklonitev prodaje stanovanja je odločilno, ali je bil imetnik stanovanjske pravice na dan uveljavitve SZ (19.10.1991) lastnik vseljive oz. za bivanje primerne stanovanjske hiše.
kršitev kazenskega zakona - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - krivda
Vanostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po členu 64 KZ izreče sodišče, če je obdolženec storil kaznivo dejanje v neprištevnem stanju ter je bilo ugotovljeno, da je nevaren za okolico. Ker je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo "za krivega", da je uresničil znake kaznivega dejanja poskusa umora po členu 127/1 KZ v zvezi s členom 22 in 16/1 KZ v neprištevnem stanju ter mu izreklo varnostni ukrep po členu 64/1 KZ, je kršilo kazenski zakon, saj je krivdorek mogoče uporabiti le ob izreku obsodilne sodbe. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbama državnega tožilca in obdolženčevega zagovornika ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je obdolžencu po členu 64/1 KZ izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ker je v neprištevnem stanju storil dejanje, ki ima vse zakonske znake poskusa kaznivega dejanja umora po členu 127/1 KZ v zvezi s členom 22 in 16/1 KZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - vročanje
Pravnim osebam se sodna pisanja vročajo tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Če pa pravni osebi ni moč vročiti sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, se vročitev opravi na način, določen v prvem, drugem in tretjem odstavku 141. člena ZPP, s tem, da se obvestilo pusti na njegovem naslovu.
Po določbi 5. odst. 143. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) napoti stečajni senat izločitvenega upnika, katerega pravica je bila prerekana, da v roku 15 dni svojo pravico uveljavi v pravdnem postopku. Če tak postopek že teče, kot navaja pritožnik, na napotitveni sklep stečajnega senata nima nobenega vpliva.
napoved pritožbe - nastanek taksne obveznosti - taksa za pritožbo
Zoper sodbo sprejeto v postopku za izdajo plačilnega naloga in v postopku v gospodarskih sporih ni neposredne pritožbe pač pa morata stranki najprej pritožbo napovedati (1.odst. 496. člena ZPP). Ob pravočasni napovedi pritožbe (3. odst. 496. člena ZPP), za pritožnika nastopi taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbo (2. odst.
ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 12, 12/1, 13. ZD člen 10, 10/2, 10, 10/2.
dalj časa trajajoča življenjska skupnost - pravica
Da bi življenjska skupnost moškega in ženske imela zakonske posledice mora biti pri obeh prisotna zavest o tem, ob hkratnih ostalih elementih iz čl. 13. ZZZDR.
Okoliščina, da mld. upnik, ki je bil z pravnomočno sodbo dodeljen v varstvo, vzgojo in preživljanje materi, dolžnik pa je zanj dolžan plačevati mesečno preživnino po 20.000,00 SIT živi občasno pri očetu in občasno pri njegovemu prijatelju, občasno pa prihaja domov k materi, odvisno od upnikove volje, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo za izterjavo preživninske obveznosti po 8. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ.
ZPP člen 164, 164. ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIZ člen 19, 19/1, 19, 19/1.
povrnitev pravdnih stroškov - zamudne obresti
Stranka, ki ima v postopku pravico do povračila stroškov postopka od nasprotne stranke, je upravičena tudi do obresti od teh stroškov po 1. odst. 277. čl. ZOR, ki tečejo od izdaje odločbe sodišča, s katero je bila določena obveznost plačila stroškov in njihova višina. Resda je za plačilo stroškov določen paricijski rok (rok za izpolnitev, 328. čl., ki pa je pomemben za nastop izvršljivosti sklepa, s katerim so stroški odmerjeni (1. odst. 19. čl. ZIZ), ne pa za začetek teka zamudnih obresti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru trdi, da je po telefonu odpovedal naročnino Slovenskih novic. Odpoved naročnine pa je pravno pomembno dejstvo, saj bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Glede na to, da se izterjevani računi nanašajo izključno na obdobje po 01.07.1999, ko naj bi bilo dolžniku s strani upnika zagotovljeno, da bo z dostavo časopisa prenehal, je ugovor dolžnika moč šteti za obrazložen.
ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6. ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
stvarna pristojnost
Ob smiselni uporabi določb 1. odst. 158. člena Zakona o pravdnem postopku mora upnik povrniti dolžniku stroške izvršilnega postopka, razen če je predlog za izvršbo umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil svojo obveznost. Umik predloga za izvršbo je dejanje upnika, ki že samo po sebi kaže na to, da so bili stroški, ki so v zvezi s predlogom nastali dolžniku, povzročeni neutemeljeno. Zato mora upnik dokazati, da je predlog umaknil takoj, ko je dolžnik poravnal svojo obveznost.