ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica za svoje trditve, da datumi od katerih tečejo obresti niso pravilni, ni predložila ne pogodbe na katero se sklicuje, niti kakega drugega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.
Toženec je kot prevzemnik naročila dolžan izvršiti naročilo po prejetih navodilih, zato je dolžan zagotoviti, da bodo stvari, ki jih je dal v hrambo, tožniku vrnjene.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21266
KZ člen 37, 37/5, 47, 47/2, 47/2-2, 37, 37/5, 47, 47/2, 47/2-2. ZKP člen 372, 372-5, 372, 372-5.
stek kaznivih dejanj - kršitev kazenskega zakona - enotna kazen
Sodišče prve stopnje je prekršilo kazenski zakon, ker je v nasprotju z določbo člena 47/II tč. 2 KZ in 37/V KZ obdolženki v pogojni obsodbi, upoštevajoč kot določeni posamezni kazni dva meseca zapora in en mesec zapora, določilo enotno kazen dva meseca zapora.
ZST člen 1, 13, 1, 13. ZPP člen 168, 168/3, 168/5, 168, 168/3, 168/5.
oprostitev plačila sodne takse - plačilo
Po določbi 5. odst. 168. čl. ZPP mora sodišče pri odločanju o predlogu stranke za oprostitev plačila sodnih taks skrbno presoditi vse okoliščine v zvezi z njenimi premoženjskimi razmerami in torej odločitev o predlogu stranke zahteva celovito presojo njenega premoženjskega stanja. To pa je sodišče prve stopnje tudi storilo, na podlagi podatkov v tem spisu in podatkov, ki so sodišču znani. Oprostitev plačila sodnih taks je izjema od pravila, da se v sodnih postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z zakonom in taksno tarifo (1. čl. ZST), izjeme pa je treba ozko tolmačiti.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka
Ker se dolžnikove navedbe nanašajo na domnevno plačilo iz časa pravde in pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, po 8 dnevnem roku za ugovor, njegove navedbe ne morejo biti več utemeljene.
ZIZ člen 102, 102/2, 102/2-1, 102, 102/2, 102/2-1.
omejitev izvršbe
Na dolžnikovo plačo je za denarne terjatve, razen privilegiranih, mogoče seči do 2/3, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače.
Če pogodbeni stranki ob prenosu lastninske pravice na nepremičnini skleneta dogovor, ki le-to bistveno omejuje, mora biti tudi ta sklenjen v pisni obliki.
spor majhne vrednosti - pritožba - pritožbeni razlog
Po določbi 1. odst. 467. člena ZPP se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče zato pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni moglo upoštevati.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
pravočasnost
Pri ugotavljanju ali je revizija pravočasna je odločilno kdaj je bila vložena. V sklepu o zavrženju revizije, ker je prepozna, mora sodišče prve stopnje podati razloge o tem, kdaj je bila revizija vložena in kako je to ugotovilo, sicer sklepa ni mogoče preizkusiti.
Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Zato upnik v izvršilnem postopku ne more zahtevati prisilne izterjave obresti od nepravočasno plačane glavnice, če za to nima podlage v izvršilnem naslovu.
gospodarski spor - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
V gospodarskih sporih se lahko navedejo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.
Sodišče je upniku naložilo plačilo predujma za stroške izvršbe v roku 8 dni in ga poučilo, da bo sicer izvršbo ustavilo. Upniku je bil takšen sklep vročen, predujma pa ni plačal, zato je sodišče pravilno ustavilo izvršbo.
Po določbi čl. 316/4 ZPP se lahko pripoznava tožbenega zahtevka prekliče do izdaje sodbe. Izdajo sodbe ureja 321. čl. ZPP. Sodba se lahko (in se praviloma) mora izdati - razglasiti ustno, takoj po končani glavni obravnavi. Če pa je sodišče ni razglasilo ustno, pa postane perfektna šele, ko je vročena strankam. Zato lahko stranka prekliče pripoznavo v primeru, ko sodba ni bila ustno razglašena, vse do vročitve, ki se šteje za pisno razglasitev.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev s katerimi bi oporekal obstoju in višini terjatve. Celo sam priznava, da zapadlih obveznosti še ni poravnal. Dejstvo, da razpolaga s sklepom o izvršbi pa ni pravno pomembno, saj ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo za resnično.
Poraba toplotne energije, odmerjena po števcu pri uporabniku, se obračuna na podlagi ukrepa določitve cen iz 3. člena Zakona o cenah. Zato bi moral distributer morebitne izgube na trasi pri prenosu toplotne energije uveljavljati kvečjemu kot razlog za izredno povišanje cen toplotnega ogrevanja, ki ga odobri Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazložitev ugovora - izvajanje dokazov
Sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ne more ugotavljati vsebine dogovora pogodbenih strank in ne ocenjevati dokazov. Ocena dokazov, kadar je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, je pridržana pristojnemu pravdnemu sodišču. Da je bila najemnina obračunana v skladu z najemno pogodbo oz. dogovorom strank, bo moral, glede na že zapisano, dokazati upnik v pravdnem postopku, v katerem bo pristojno sodišče tudi izvedlo in presodilo predložene dokaze.
Če med strankama ni dogovora o vrstnem redu vračunavanja izpolnitve, ki ne zadostuje za popolno izpolnitev vseh obveznosti, in če dolžnik ob izpolnitvi ne izjavi, katero obveznost je poravnal, se poravnavajo obveznosti po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev (1. in 2. odst. 312. čl. ZOR).
V postopku za prestavitev služnosti mora služnostni zavezanec dokazati dejanske možnosti, da bo ponujena pot služnostnemu upravičencu nudila možnost enakovrednega izvrševanja obstoječe služnostne pravice.
Vabilo za glavno obravnavo in sodba zaradi izostanka bi morali biti stranki osebno vročeni. Vročanje v skladu z določbo 144. člena ZPP/77 (odklonitev sprejema) v primeru, ko ni ugotovljeno, da stranka brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja, ni pravilno. V primeru spremembe stanovanja (145. člen ZPP/77) lahko sodišče nadaljne vročitve opravi z nabitjem na sodno desko in ne z nabitjem na vrata stanovanja (po 144. členu ZPP/77). Ker v obravnavanem primeru sodišče ni ravnalo v skladu z določbami o vročanju pisanj, je podan obnovitveni razlog iz 2. točke 421. člena ZPP/77. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku le še ugotoviti ali je bil predlog za obnovo postopka vložen v tridesetdnevnem subjektivnem roku iz 2. točke 423. člena ZPP/77.