ZIP člen 210, 210/1, 210/1-6, 210/2, 210, 210/1, 210/1-6, 210/2. ZIZ člen 80, 80/1, 80/4, 80, 80/1, 80/4.
izvršba na premičnine - predmeti, izvzeti iz izvršbe - omejitve izvršbe
Po določilih 6. točke 1. odst. 210. čl. ZIP oz. 1. odst. 80. čl. ZIZ niso iz izvršbe izvzeta prav vsa osnovna sredstva, ki so dolžniku potrebna za opravljanje dejavnosti. Namen teh določb je izvzeti iz izvršbe tista sredstva, katerih rubež bi onemogočil dolžnikovo opravljanje dejavnosti in s tem uničil njegovo poslovanje, ne pa morda samo zmanjšal obseg opravljanja dejavnosti po vrsti ali količini.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Ugovor, da dolžnik ni v poslovnih odnosih z upnikom, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji, zato je tak ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Škoda, ki je bila izplačana na osnovi pravnomočne sodbe, ni bila plačana neutemeljeno. V takem primeru ni uporaben člen 216 ZOR, ampak določba člena 210/4 ZOR.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
ZOR je krajši zastaralni rok od splošnega uredil zaradi potrebe blagovno tržnega prometa, ki se je v tistem času odvijal v pretežni meri le med družbenimi pravnimi osebami (1. odst. 374. čl. ZOR). Glede na novo pravno ureditev, še zlasti glede na izenačenje vseh lastninskih oblik, s tem pa tudi pravnega položaja vseh pravnih oseb v pravnem prometu, pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da bi triletni zastaralni rok ne veljal med vsemi pravnimi osebami, ki nastopajo v razmerjih blagovnega prometa. Zato je torej vseeno ali je pravdna stranka (bivša) družbena pravna oseba ali ne.
Terjatev iz naslova premalo izplačane plače se lahko odstopi (cedira) drugemu delavcu, saj ni mogoče šteti, da temelji na zaupnem razmerju med delavcem in delodajalcem.
pritožbeni razlog - zmotna uporaba materialnega prava
Če je sodišče prve stopnje pri izračunu stanja dolga tožene stranke iz naslova glavnice in zakonitih zamudnih obresti, ob nespornih zneskih, delnih plačilih in datumih zapadlosti, napačno obračunalo obresti (uporabilo nepravilno metodo izračuna), gre za nepravilno uporabo materialnega prava, ne pa nepravilno ugotovljeno dejansko stanje.
spor o pristojnosti - izvršba na denarna sredstva pri banki - izključna krajevna pristojnost
Dolžnica ima odprt žiro račun št... pri Abanki d.d. Ljubljana, Ekspozitura Bežigrad. Zato je za odločanje v tej izvršilni zadevi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
ZOR člen 277, 279, 279/1, 279/2, 277, 279, 279/1, 279/2.
zamudne obresti - obresti na obresti - obračun zamudnih obresti - vračunanje obresti in stroškov
Prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti se ne nanaša na obračunavanje zapadlih obresti po konformni metodi. Zato v primeru, ko dolguje tožena stranka poleg glavnice tudi stranske terjatve in se po njenih plačilih opravi vračunavanje v skladu s 313. členom ZOR uporaba 1. in 2. odstavka 279. člena ZOR ne pride v poštev.
napotitev na pravdo - umik tožbe - pravdni stroški
Tožnik, ki je na podlagi napačnega sklepa o napotitvi na pravdo, izdanega v stečajnem postopku, po spremembi sklepa umaknil tožbo, mora tožencu povrniti pravdne stroške, ker je do njih prišlo zaradi naključja, ki se je primerilo tožniku.
ZIZ člen 24, 24/1, 24/2, 24, 24/1, 24/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
prehod terjatve ali obveznosti - bistvena kršitev določb postopka - nerazumljiv izrek - oseba, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot dolžnik
Sklep o izvršbi z dne 28.7.1997, ki ga je sodišče prve stopnje razveljavilo z izpodbijanim sklepom, ne obstaja, zato je izrek napadenega sklepa nerazumljiv in v nasprotju s podatki v spisu, saj ni jasno, kateri sklep je želelo razveljaviti sodišče prve stopnje, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku.
Ker je upnik že v predlogu za izvršbo navedel dolžnikov naslov, ki je vpisan v sodni register, ni bilo podlage za ustavitev izvršbe, saj bi moralo sodišče opraviti nadomestno vročitev na tem naslovu skladno z določbami 141. čl. ZPP.
ZZZPB člen 32, 32/1, 32/1-4, 32, 32/1, 32/1-4. ZPP (1977) člen 338, 338/3, 338, 338/3. ZDSS člen 23, 23.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prenehanje pravice
Predloga oz. prošnje uživalca nadomestila za brezposelnost za dvodnevni odlog nastopa dela oz. zaposlitve za določen čas zaradi možnosti zaposlitve za nedoločen čas pri drugem delodajalcu ni mogoče šteti za odklonitev zaposlitve, ki bi imela za posledico prenehanje oz. izgubo pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost.
Okrožno državno tožilstvo je zaradi oškodovančeve nezainteresiranosti umaknilo obtožni predlog, vendar pa oškodovanec ni izrecno umaknil predloga za kazenski pregon, zato mu je sodišče prve stopnje neutemeljeno naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. tč. II. odst. 92. čl. ZKP.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 368, 370, 353, 353/1, 368, 370. ZDR člen 36f.
odpoved pritožbi zoper sklep o trajnem presežku - odpoved odpravnini
Če se je delavec strinjal z odločbo delodajalca, s katero je bil opredeljen za trajno presežnega delavca in določen datum prenehanja delovnega razmerja, ter se je pisno odpovedal pritožbi zoper tako odločitev, še ne pomeni, da se je s tem odpovedal tudi pravici do odpravnine, ki mu pripada kot trajno presežnemu delavcu.
Po določbi 51. člena ZPIZ se t.i. detaširanim delavcem vzame za izračun pokojninske osnove samo plača, od katere so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da se glede na navedeno zakonsko določbo za izračun pokojninske osnove vzame samo tisti del celotne plače, od katerega je delodajalec plačal prispevke.
ZPPSL člen 171, 171/2, 171, 171/2. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3. ZFPPod člen 27, 27/1, 27, 27/1.
stečaj - izbris pravne osebe iz registra - litispendenca
Postopek po ZPPSL in postopek za izbris gospodarske družba brez likvidacija po določbah ZFPPod sa vsebinsko razlikujeta. Kljub temu pa imata oba za cilj isto pravno posledico, namreč izbris dolžnika iz sodnega registra in s tem njegovo prenehanje. Zato z začetkom enega od teh postopkov nastopi litispendenca za izbris dolžnika iz sodnega registra oz. za njegovo prenehanje, zaradi česar ni dovoljeno začeti drugega postopka, ki ima za cilj izbris in prenehanje istega dolžnika.