napotitev na pravdo - umik tožbe - pravdni stroški
Tožnik, ki je na podlagi napačnega sklepa o napotitvi na pravdo, izdanega v stečajnem postopku, po spremembi sklepa umaknil tožbo, mora tožencu povrniti pravdne stroške, ker je do njih prišlo zaradi naključja, ki se je primerilo tožniku.
Terjatev iz naslova premalo izplačane plače se lahko odstopi (cedira) drugemu delavcu, saj ni mogoče šteti, da temelji na zaupnem razmerju med delavcem in delodajalcem.
pritožbeni razlog - zmotna uporaba materialnega prava
Če je sodišče prve stopnje pri izračunu stanja dolga tožene stranke iz naslova glavnice in zakonitih zamudnih obresti, ob nespornih zneskih, delnih plačilih in datumih zapadlosti, napačno obračunalo obresti (uporabilo nepravilno metodo izračuna), gre za nepravilno uporabo materialnega prava, ne pa nepravilno ugotovljeno dejansko stanje.
ZPPSL člen 171, 171/2, 171, 171/2. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3. ZFPPod člen 27, 27/1, 27, 27/1.
stečaj - izbris pravne osebe iz registra - litispendenca
Postopek po ZPPSL in postopek za izbris gospodarske družba brez likvidacija po določbah ZFPPod sa vsebinsko razlikujeta. Kljub temu pa imata oba za cilj isto pravno posledico, namreč izbris dolžnika iz sodnega registra in s tem njegovo prenehanje. Zato z začetkom enega od teh postopkov nastopi litispendenca za izbris dolžnika iz sodnega registra oz. za njegovo prenehanje, zaradi česar ni dovoljeno začeti drugega postopka, ki ima za cilj izbris in prenehanje istega dolžnika.
spor o pristojnosti - izvršba na denarna sredstva pri banki - izključna krajevna pristojnost
Dolžnica ima odprt žiro račun št... pri Abanki d.d. Ljubljana, Ekspozitura Bežigrad. Zato je za odločanje v tej izvršilni zadevi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 368, 370, 353, 353/1, 368, 370. ZDR člen 36f.
odpoved pritožbi zoper sklep o trajnem presežku - odpoved odpravnini
Če se je delavec strinjal z odločbo delodajalca, s katero je bil opredeljen za trajno presežnega delavca in določen datum prenehanja delovnega razmerja, ter se je pisno odpovedal pritožbi zoper tako odločitev, še ne pomeni, da se je s tem odpovedal tudi pravici do odpravnine, ki mu pripada kot trajno presežnemu delavcu.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Ugovor, da dolžnik ni v poslovnih odnosih z upnikom, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji, zato je tak ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZIP člen 210, 210/1, 210/1-6, 210/2, 210, 210/1, 210/1-6, 210/2. ZIZ člen 80, 80/1, 80/4, 80, 80/1, 80/4.
izvršba na premičnine - predmeti, izvzeti iz izvršbe - omejitve izvršbe
Po določilih 6. točke 1. odst. 210. čl. ZIP oz. 1. odst. 80. čl. ZIZ niso iz izvršbe izvzeta prav vsa osnovna sredstva, ki so dolžniku potrebna za opravljanje dejavnosti. Namen teh določb je izvzeti iz izvršbe tista sredstva, katerih rubež bi onemogočil dolžnikovo opravljanje dejavnosti in s tem uničil njegovo poslovanje, ne pa morda samo zmanjšal obseg opravljanja dejavnosti po vrsti ali količini.
Na povratnici kot javni listini je jasno napisan datum prejema sodbe, isti datum pa je odtisnjen tudi na poštnem žigu na hrbtni strani povratnice. Zato velja ta datum kot datum vročitve sodbe.
Anamnestični podatki v "obvestilu zdravniku" niso objektivni dokaz o zatrjevanih zdravstvenih težavah, zato pritožbeno sklicevanje nanje ob popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, da pri tožnici ni invalidnosti iz 27. čl. ZPIZ, ne more biti odločilno.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
ZOR je krajši zastaralni rok od splošnega uredil zaradi potrebe blagovno tržnega prometa, ki se je v tistem času odvijal v pretežni meri le med družbenimi pravnimi osebami (1. odst. 374. čl. ZOR). Glede na novo pravno ureditev, še zlasti glede na izenačenje vseh lastninskih oblik, s tem pa tudi pravnega položaja vseh pravnih oseb v pravnem prometu, pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da bi triletni zastaralni rok ne veljal med vsemi pravnimi osebami, ki nastopajo v razmerjih blagovnega prometa. Zato je torej vseeno ali je pravdna stranka (bivša) družbena pravna oseba ali ne.
Okrožno državno tožilstvo je zaradi oškodovančeve nezainteresiranosti umaknilo obtožni predlog, vendar pa oškodovanec ni izrecno umaknil predloga za kazenski pregon, zato mu je sodišče prve stopnje neutemeljeno naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. tč. II. odst. 92. čl. ZKP.
Škoda, ki je bila izplačana na osnovi pravnomočne sodbe, ni bila plačana neutemeljeno. V takem primeru ni uporaben člen 216 ZOR, ampak določba člena 210/4 ZOR.
Po določbi 51. člena ZPIZ se t.i. detaširanim delavcem vzame za izračun pokojninske osnove samo plača, od katere so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da se glede na navedeno zakonsko določbo za izračun pokojninske osnove vzame samo tisti del celotne plače, od katerega je delodajalec plačal prispevke.
Ker tožeča stranka zahteva ugotovitev ničnosti prav za sklepe, ki so bili sprejeti na skupščini dne 29.6.1999, neutemeljeno trdi, da je bilo kršeno določilo 1. odst. 281. člena ZGD. Protipravna odklonitev glasovanja delničarjev na skupščini bi utegnila imeti za posledico kvečjemu izpodbojnost skupščinskih sklepov, ne pa ničnosti, saj predstavlja konkretno izpolnitev abstraktnega dejanskega stanja iz 1. odst. 364. čl. ZGD.
ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo Slovenije člen 27, 27-B, 27-D, 27-B/9, 27, 27-B, 27-D, 27-B/9.
kršitev poslovne tajnosti
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ni odgovoren za hujšo kršitev delovnih obveznosti - kršitev poslovne tajnosti, storjeno s tem, da je kot vodja izvozno uvoznega oddelka firmi X, s katero je tožena stranka poslovno sodelovala, sporočil, da so kupili pri firmi Y granulat po ceni 0.84 DEM, ker delodajalec ni imel posebnega splošnega akta, ki bi določal, katere listine se štejejo za poslovno tajnost in zato delavec ni mogel storiti očitane hujše kršitve. Za opredelitev poslovne tajnosti zadošča splošna opredelitev v statutu ter z individualno pogodbo določena obveznost delavca, da je kot poslovno tajnost dolžan varovati vse podatke, ki so kot taki opredeljeni v aktih podjetja, kot tudi vse druge podatke v zvezi z delom podjetja, ki niso splošno znani in bi bilo v nasprotju z interesi podjetja, če bi bili sporočeni tretjim osebam.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 365, 354, 354/2, 365. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 2, 71, 71/1, 2, 71, 71/1.
regres za letni dopust
Čeprav je APP ugotovila, da regres za letni dopust delavcem ni bil obračunan in iz tega naslova niso bile odvedene družbene dajatve, to ne pomeni, da obstaja terjatev delavcev iz naslova regresa za letni dopust, če delodajalec dokaže, da je delavcem na račun regresa izplačal vrednostne bone.