Medved je zver, katere ravnanje je nepredvidljivo in nevarno. To je jasno slehernemu razsodnemu človeku. Oškodovanec, ki z roko seže v doseg medveda, ravna torej malomarno in je delno kriv za nastalo škodo.
odsotnost z naroka - opravičba - dokazni postopek - izvajanje dokazov
Ker sodišče ni dolžno stranke obveščati o svoji odločitvi v zvezi z njenim opravičilom, prav tako pa ni vezano na predlog stranke za preložitev naroka za glavno obravnavo, stranka ni upravičena čakati na odločitev sodišča o njenem predlogu za preložitev naroka. Ker tožena stranka niti pritožbi ni priložila nikakršnih dokazil o nenadni bolezni njenega pooblaščenca na dan naroka, pritožbeno sodišče nima razloga za dvom v pravilnost postopanja prvostopnega sodišča, ko je narok opravilo v odsotnosti tožene stranke na podlagi 295. člena ZPP. Dokazni postopek se izvaja na glavni obravnavi (primerjaj 298. člen in 300. člen ZPP), stranke pa lahko tudi med glavno obravnavo pošiljajo vloge z navedbo dejstev in predložitvijo oziroma predlaganjem dokazov, vendar je vse navedbe in dokaze v teh vlogah šteti le kot napoved procesnih dejanj stranke, ki jih namerava opraviti na glavni obravnavi (primerjaj tretji odstavek 299. člena ZPP). Tožena stranka bi se z vsebino listin, ki jih je sodišče vpogledalo v dokaznem postopku na glavni obravnavi, torej lahko seznanila na naroku za glavno obravnavo.
Pomembno za odločitev v tej zadevi je dejstvo, da sta tožnika dejanska in zemljiškoknjižna solastnika parc.štev. 305/16 k.o. D., da toženec uporablja to parcelo kot pot za dostop do svoje nepremičnine, pri tem pa služnosti kot stvarne pravice na tuji stvari, zaradi katere bi bila tožeča stranka dolžna dopustiti ali trpeti hojo in vožnjo na svoji parceli, tožena stranka nima.
Če je toženec izključil iz soposesti tožnico, ki je solastnica hiše, ima tožnica zahtevek na škodo, ki ji s tem nastaja. Merilo za višino škode je lahko neprofitna stanarina, ki jo tožnica plačuje za stanovanje.
KZ člen 111, 111/5, 112, 112/3, 111, 111/5, 112, 112/3.
zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - vročanje sodnih pisanj - glavna obravnava
Pravilno je sodišče prve stopnje že na glavni obravnavi dne 8.3.2000 zaključilo, da sta vročitev odločbe sodišča druge stopnje strankam in razpis glavne obravnave v tej kazenski zadevi takšni procesni dejanji, ki pretrgata zastaranje kazenskega pregona (člen 112/III KZ). Glede na navedeno ni moč pritrditi navedbam v pritožbi, da je nastopilo (relativno) zastaranje kazenskega pregona, ker da med dnevom odločanja sodišča druge stopnje v tej zadevi (seja senata sodišča druge stopnje dne 8.1.1997) in razpisom glavne obravnave (odredba sodnice z dne 27.1.2000) preteklo več kot 3 leta (5. točka 111. člena KZ).
ZPVSR člen 71a, 71a/3. ZSR člen 41, 41/3. ZPP člen 274, 274/1.
ničnost vpisa - rok za vložitev tožbe
Tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa je potrebno vložiti v 30 dneh od dneva kot je vložnik izvedel za razloge ničnosti. Če je vložena kasneje se kot prepozna zavrže. Bistveno je, da je vložnik izvedel za razloge ničnosti, ne pa kdaj so bili posamezni sklepi, na katerih je bila izdana listina v nezakonito izvedenem postopku tudi razveljavljeni.
Ker je bila tožeča stranka s svojim ugovorom zoper sklep o izvršbi uspešna in je bil ta v 2. točki izreka, s katerim je bila dovoljena izvršba, razveljavljen in zadeva odstopljena v pravdni postopek, dolžnica nima več interesa za pritožbo zoper ta sklep, ki jo je zato treba zavreči.
Trditve, da je dolžnik brez premoženja, da je zaposlen pri očetu in bi lahko svoje delovno razmerje prikril ali prilagodil svojim interesom in da je odklonil plačilo računa, ne izkazujejo verjetnega obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ne samo da te trditve niso podprte z dokazi, so tudi neustrezne. Za zavarovanje denarne terjatve mora upnik namreč izkazati dolžnikovo odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugo razpolaganje z lastnim premoženjem.
najem poslovnih prostorov - višina najemnine - občina
Z majem 1992 se je povečala najemnina za poslovni prostor. Tedaj je namreč stopil v veljavo Odlok Občine Ljubljana - Center o oddajanju poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin (Ur. list RS št. 13/92 z dne 20.3.1992). Oprostitev ali znižanje najemnine je po navedenem odloku mogoče zahtevati le v primerih iz 21. čl., kar je tožena stranka tudi storila, a neuspešno. Glede na to znižanje najemnine kljub razlogom, ki jih navaja (neprofitno društvo, ki praktično nima vira prihodka, težka finančna situacija, prostorska stiska), ni mogoče in je dolžna plačevati najemnino v skladu z odlokom.
ZPP člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZOR člen 399, 399/3, 399, 399/3.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zamudne obresti - valutna klavzula - tolarska protivrednost
Tožena stranka v postopku pred sodičem prve stopnje ni podala konkretnega dokaznega predloga, torej navedla, katere priče naj bi sodišče zaslišalo. Kot dokaz je namreč predlagala zaslišanje strank in "po potrebi zaslišanje priče". Konkretnega dokaznega predloga ne podaja niti v pritožbi, čeprav ima pravico do predlaganja novih dokazov celo v pritožbi (1. odst. 352. čl. ZPP/77). Zgolj takšna pavšalna graja ugotovljenega dejanskega stanja brez predlaganih konkretnih dokazov ne more biti utemeljena. Za obveznosti, izražene v tuji valuti, se ne uporablja Zakon o obrestni meri zamudnih obresti, obrestnih mer za obresti na te obveznosti pa tudi ne določa noben predpis. Pravno praznino glede tega je treba zapolniti z analogijo s predpisi, ki veljajo za pogodbeno obrestno mero (3. odst. 399. čl. ZOR, prim. pravno mnenje občna seja VSS, Poročilo VSS 1/93).
KZ člen 25, 256, 256/1, 256/3, 25, 256, 256/1, 256/3.
sostorilstvo - ponarejanje listine
Sodišče prve stopnje je navedlo številne dokaze in podatke, na podlagi katerih je utemeljeno zaključilo, da je obdolženec ravnal kot sostorilec pri storitvi kaznivega dejanja in ne v kakšni drugi obliki udeležbe. Sodišče prve stopnje tudi kršilo določb kazenskega postopka, ker se sodba ne opira na neobstoječe dokaze ali pa nezakonito izvedeno hišno preiskavo.
Upnik je sodišču predložil izvršilni naslov glede neplačane uvozne dajatve, torej denarne terjatve, zato so izpolnjeni pogoji za zavarovanje upnikove terjatve iz izvršilnega naslova z zastavno pravico na nepremičninah dolžnika.
Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe.
Trditev dediča, da zapustnica ni bila ob svoji smrti več lastnica nepremičnin, navedenih v oporoki in da je zato oporoka neveljavna, ne predstavlja razloga za prekinitev zapuščinske obravnave in za napotitev dediča na pravdo glede veljavnosti oporoke. Po 210. členu ZD namreč zapuščinsko sodišče napoti stranke na pravdo, če so med dediči sporna dejstva glede veljavnosti ali vsebine oporoke, če pa gre za vprašanje uporabe prava, o tem odloči samo.