Ker je zapustnikova vdova zatrjevala, da je del nepremičnin iz sklepa o dedovanju bilo pridobljenih med trajanjem zakonske zveze, zapustnikova hči pa je zatrjevala, da je z vlaganji v hišo, v kateri je stanovala in s soglasjem zapustnika pridobila stvarno pravni delež, gre za spor o dejstvih, ki terjajo prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2.
nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - višja sila
V obravnavanem primeru je pritožnik opravljal nevarno dejavnost, zato je njegova odgovornost za nastalo škodo objektivna (prim. 173. čl. in 1. odst. 174. čl. ZOR). Za višjo silo gre, kadar je dogodek nepričakovan in neprepričljiv (prim. 1. in 2. odst. 177. čl. ZOR). Glede na ugotovitve prvostopnega sodišča, da se je pritožnik ob ogledu kraja, kjer naj bi štor izkopal, zanimal, ali ne teče na tem delu plinovod, je očitno, da se je pritožnik zavedal možnosti podzemnih instalacij na kraju izkopa. Pritožbeno sodišče zato sprejema zaključek prvostopnega sodišča, da za pritožnika, ki opravlja dejavnost izkopov in glede na njegove izkušnje pri tem, obravnavani dogodek ni bil nepričakovan.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dejstva - obrazložitev ugovora
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zatrjuje, da z upnikom ni v nikakršnem poslovnem razmerju ter zato tudi ni podlage za verodostojno listino, sodišče postopa po 62/2 čl. ZIZ.
Ob ugotovljeni stopnji krivde (naklep) in predrznosti tožene stranke (ki je kljub opozorilu tožnice še več kot dve leti uporabljala avtorsko delo tožnice), ter ob upoštevanju preventivnega namena civilne kazni (da tožena stranka ne bo ponavljala kršitev in ob vplivanju na druge potencialne kršilce) je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo civilno kazen v maksimalnem znesku (trikratni honorar). Odškodnina za nepremoženjsko škodo: pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic (porušeno psihično ravnotežje pri tožnici, ki se je izrazilo v nespečnosti, nemiru in pogosti razdražljivosti ter zaradi že prej povečane ščitnice poslabšana lokalna simptomatika na vratu z občutkom tiščanja, dušenja in motnjami ob požiranju, vse v trajanju približno enega leta) - odškodnina 700.000,00 SIT.
ZOR člen 112, 112/1, 117, 117/1, 117/1-2, 112, 112/1, 117, 117/1, 117/1-2. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
sodna poravnava - ničnost - razveljavitev
Če je tožbeni zahtevek postavljen na razveljavitev sodne poravnave, sodišče ne more odločati o ničnosti, čeprav tožnik v tožbeni povesti vpleta tudi razloge, ki kažejo na ničnost.
Trditve, da je dolžnik brez premoženja, da je zaposlen pri očetu in bi lahko svoje delovno razmerje prikril ali prilagodil svojim interesom in da je odklonil plačilo računa, ne izkazujejo verjetnega obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ne samo da te trditve niso podprte z dokazi, so tudi neustrezne. Za zavarovanje denarne terjatve mora upnik namreč izkazati dolžnikovo odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugo razpolaganje z lastnim premoženjem.
Ker predlagateljica ni zahtevala zakonitih zamudnih obresti od priznanih ji skupnih stroškov postopka (za delitev solastnih nepremičnin) že v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, do teh obresti ni upravičena.
V nepravdnem postopku ni mogoče odločati o razdelitvi kupnine, ki jo je eden od solastnikov dobil, ko je prodal solastno nepremičnino. Gre za obligacijsko in ne za stvarnopravno pravico o kateri se odloča v pravdnem postopku. Sodišče, ki je kupnino razdelilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP.
Sodišče prve stopnje, ki je namesto zahtevanega plačila tolarskega zneska z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti, tožniku prisodilo protivrednost DEM z obrestmi kot za vpogledne hranilne vloge v tej valuti, je tožbeni zahtevek prekoračilo. Pritožbeno sodišče je prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je ugodilo postavljenemu tožbenemu zahtevku.
S tem, da ni ostal na kraju nesreče (na parkirišču se je zaletel v stoječe - parkirano vozilo) oziroma da se ni takoj po nesreči javil na policijski postaji, je toženec preprečil (morebiten) preizkus alkoholiziranosti, kar ima za posledico, da se šteje, da je kot voznik vozil pod vplivom alkohola (3.c tč. 1. odst. 3. čl. Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti). Gre torej za pogodbeno domnevo, ki dokazno breme o nealkoholiziranosti prevali na zavarovanca. Nikakor pa ne gre za domnevo, ki bi je ne bilo mogoče izpodbi(ja)ti oziroma dokaz(ov)ati nasprotno. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo (pogodbeno) materialno pravo, ki tožeči stranki pravice do povrnitve izplačane odškodnine ne priznava zgolj zato, ker kot povzročitelj nesreče ni nudil svojih podatkov oškodovancu oziroma ker se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, temveč pravilno, ker se v posledici tega na podlagi domneve šteje, da je bil toženec v času prometne nezgode kot voznik pod vplivom alkohola - le to (vožnja pod vplivom alkohola) pa je (poleg razlogov pod 1. in 2. tč. 1. odst. 3. čl. Pogojev) razlog za izgubo zavarovalnih pravic.
vrnitev podržavljenega premoženja - rok za izvršitev odločbe - obveznice Slovenskega odškodninskega sklada
Ko sodišče odloči, da gre upravičencu odškodnina za odvzeta zemljišča v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, mora ob tem določiti tudi rok za izvršitev odločbe, to je za izročitev obveznic prevzemniku obveznic.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142, 142/3, 142/4.
osebna vročitev - nadomestna vročitev - ugovor - pravočasnost
V primeru, ko vročevalec tistega, kateremu se mora pisanje osebno izročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročilo, poizve, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel, in mu pusti pusti pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje (3. odst. 142. čl. ZPP). Če vročevalec niti potem ne najde tistega, ki naj se mu pisanje vroči, lahko pisanje izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Gre za ti. nadomestno vročitev (za razliko od osebne vročitve).
Edino dolžnikovo vlogo v spisu, naslovljeno kot "pritožba na T...ov odgovor glede reklamacije" in označeno z opravilno št. te izvršilne zadeve Ig ..., je dolžnik vložil dne 09.02.2000 (tj. po izteku osemdnevnega roka (3. odst. 9. člena ZIZ) od prejema sklepa o izvršbi) in ta (po vsebini) ugovor dolžnika je sodišče prve stopnje "rešilo" - z izpodbijanim sklepom ga je (pravilno) zavrglo kot prepoznega.
SZ člen 13, 13/2, 14, 14/1, 13, 13/2, 14, 14/1. ZSR člen 68, 68/1, 68, 68/1.
razmerje
Ker je toženka v času veljavnosti ZSR zasedla skupni prostor stanovanjske hiše in ga preuredila ter priključila k svojemu stanovanju brez potrebnega dovoljenja stanovanjskega organa, po uveljavitvi SZ pa do pogodbe z ostalimi solastniki tudi ni prišlo, je njeno ravnanje brez pravne podlage in torej nedopustno. Zato je dolžna vzpostaviti prejšnje stanje in sporni prostor izročiti tožnikom kot solastnikom.
ZOR člen 1083, 1083/1, 1083/2, 1087, 1083, 1083/1, 1083/2, 1087.
garancija - garancija
Z garancijo se garant zavezuje prejemniku garancije, da bo poravnal obveznost, katere tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila, če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji. Predpisana obličnost garancije ni sama sebi namen. Potrebna je ne le zaradi pretkanosti odločitve garanta, pač pa tudi zaradi jasnosti, za katere obveznosti garant garantira.
goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja - oškodovanec
Ker iz opisa kaznivega dejanja goljufije po čl. 217/1 KZ niso izhajali vsi znaki kaznivega dejanja, saj ni bila opisana izvršitvena oblika oz. način preslepitve oškodovanca, zaradi katere naj bi sklenil kupoprodajno pogodbo z obdolžencem, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter izpodbijano obsodilno sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razlogov po 1. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe za storitev kaznivega dejanja goljufije.
Naše pravo ne predvidena prisilne skupnosti, saj lahko v skladu s 16. členom Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vsak solastnik ob vsakem času zahteva delitev stvari. Pri tem je omejen le s posebej zavarovanimi interesi drugih.
Če sodišče izda začasno odredbo pred uvedbo postopka, mora po uradni dolžnosti v izreku sklepa določiti upniku, kakšno tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči in mu v ta namen določiti tudi rok.